Na vprašanje, ali zaupajo medijem, da govorijo resnico o invaziji v Ukrajino je le 6% odgovorilo, da zelo, 24% pa da določene mere. 37% jih odgovarja, da ne posebej, kar 30% pa da sploh ne.
Ponavlja se zgodba s Covidom-19. Shock and awe propagande deluje nekaj časa, potem se ljudje naveličajo.
Tako sem pisal aprila:
Ljudje se naveličajo. Vedno bolj se slišijo drugačni pogledi. Podpora državni politiki začenja padati. Ljudje začnejo ignorirati ‘strokovnjake’ in novinarje, ki jim prodajajo vedno eno in isto zgodbo.
Vemo, kako je s Covidom-19. To je preteklost. Večina se niti približno ni več pripravljena cepiti, večini ni mar za ukrepe. Tisti, ki so vse ukrepe, pametne in neumne, najbolj podpirali, so raje tiho, ker se zavedajo, v kakšni manjšini so. Z vojno v Ukrajini je podobno. Več časa mine, bolj se krči manjšina glasnih podpornikov vojne, sankcij, oboroževanje Ukrajincev do bridkega konca. Ankete javnega mnenja to potrjujejo. Da, še vedno so glasni, še vedno trkajo na vest, sramotijo vse nasprotnike njihove politike, zavračajo vse nasprotovanje kot posledico ruske propagande, toda vedno bolj jasno jim je, da je pred njimi zid. Zelo malo ljudi jih še posluša. Matjaž Gruden lahko tako v Večeru še vedno piše svoje kolumne, ampak koliko ljudi to sploh še prebere?
Nič presenetljivega in ne, ni kriva ruska propaganda. Krivi so politiki, mediji in razni aktivisti, ki vse po vrsti posiljujejo z najbolj absurdnimi zgodbami, med njimi celo s tem, da Rusi sami obstreljujejo jedrsko elektratno, ki jo tudi sami nadzorujejo, ali da so razstrelili svoj plinovod, ko bi pa lahko preprosto zaprli pipico. Da ne govorimo o napovedih, da bo Rusom zmanjkalo streliva. Če toliko lažeš, ti pač nehajo zaupati in šok tega, da vsi trobijo eno in isto, slej ko prej tudi mine.
Tudi ni Slovenija kaj posebnega. Mogoče le prednjači, ampak večina kolektivnega zahoda gre po isti poti. Dlje traja vojna, bolj postaja jasno, da je cena visoka in uspehov ni, manj je zaupanja v uradne zgodbe o vzrokih in krivdi za vojno. V Nemčiji, recimo, vidimo silovit porast podpore desničarski stranki AFD. Nemčija je že v recesiji, ljudje so nezadovoljni.
Vse skupaj je predvidljivo. Dlje bo vojna trajala, več bo neuspehov, več bo tudi nasprotovanja. To bo pri podpornikih ukrajinskega režima sprožalo valove sovraštva, še bodo napadali vse, ki mislijo drugače, jih čustveno izsiljevali, obtoževali, da so agenti ruske propagande, mogoče celo grozili, ampak počasi, počasi bo njihovo število kopnelo. Ko bo vojne konec z neugodnim izzidom za Ukrajino, bodo utihnili in si našli novo bojišče. Le poglejte, kako je zdaj s Covidom-19. Skorajda ni več poročil o tem, tisti, ki so bili najbolj glasni, so se potuhnili, velika večina, tudi tisti, ki so se cepili, izražajo dvome.
Če mislite, da bo spremenjeno javno mnenje privedlo do drugačne politike v odnosu do Rusije, se motite. Vse državne institucije, vsa politična in medijska elita, vsi ti ljudje bodo do konca sledili navodilom iz Washingtona. To se bo ponovilo pri naslednji veliki stvari, mogoče da bo to spopad s Kitajsko, ko bo sledil enak proces.
Jinov svet 