Sčasoma postaneš imun na neumnosti, ki jih redno proizvajajo mediji. Naletiš na kakšno noro zgodbo in samo zamahneš z roko, češ, bedasti novinarji. Ampak, na žalost veliko ljudi požira tudi največje norosti. Še več, bolj je nekaj za lase privlečeno, bolj je zanimivo. Če potem ni veliko možnosti, da bi kdo preveril, ali vse skupaj drži, ostane le vtis nekje v ozadju, ki prispeva k temu, da o določeni temi, državi, politiku tisti bolj naivni med nami verjamejo vedno bolj zapletene pravljice.
Saj veste, Putina so že obsodili na smrt, češ da ima neko neozdravljivo bolezen. Takšne stvari so pisali v ‘resnih’ medijih, ki sicer tako pogosto pridigajo o nujnoti boja proti dezinformacijam. Ko lažejo sami, to nekako ni problem. Bolj je problem, če kdo na spletu, na kakšnem družabnem omrežju, napiše resnico, ki ni v skladu s trenutno propagando vladajočih.
Severna Koreja je tako zelo daleč, tako zelo tuja, tako zelo izolirana, da lahko o tistem zaprtem kraljestvu govoriš in pišeš kar te je volja. Kdo bo pa vedel, mar ne? A kdo slučajno resno spremlja severnokorejske medije? Ima tam prijatelje, s katerimi se pogovarja preko WhatsAppa? Sledi celi armadi njihovih uporabnikov na X?
Tako je pred dnevi udarila tudi naslednja zgodba.
‘Na spletu je zaokrožil videoposnetek, ki prikazuje severnokorejskega predsednika, kot ga še nismo videli. Kim Džong Un namreč na kameri toči debele solze, ob tem pa ženske poziva, naj pomagajo državi in obrnejo vse bolj padajočo krivuljo rodnosti.’
Potem nam postrežejo s podatki, da rodnost v Severni Koreji pada in da je to seveda problem.
Pa začnimo kar tu. Na 24 ur zapišejo:
Medtem ko Severna Koreja razkriva le malo podrobnosti o svojih populacijskih trendih, pa južnokorejska vlada ocenjuje, da je njena stopnja rodnosti v zadnjem desetletju vztrajno upadala, kar bi lahko za režim, ki je močno odvisen od fizičnega dela in vojaške službe, imelo velike posledice.
Sem šel gledati podatke in glej ga zlomka, podatki za Severno Korejo niti niso tako slabi. Rojeva se jih več, kot jih umre. Prebivalstvo raste. Počasi bo pri 26 milijonih.
Zdaj pa, ker pri 24ur nekritično povzemajo Južne Korejce, veste kako je z rodnostjo tam? Katastrofalno. Mnogo slabše kot v Severni Koreji. Umre več ljudi, kot se jih rodi. Piramida je katastrofalna. Takšna:
Zakaj v Južni Koreji nimajo več otrok? Zanimivo, tega vprašanja se nihče ne bo dotaknil, čeprav bi bila zanimiva primerjava. Avtor zgodbice na 24ur že ve.
A gremo naprej. Na krokodilje solze velikega voditelja. Ta tvit so izpostavili pri 24ur:
Pri manipulacijah je pogosto tako, da vsebujejo zrno resnice, zaradi česar nanje padejo tisti, ki nimajo volje, energije in časa, da bi se poglobili vanje. Je Kim Džong Un jokal? No, je. Toda to se ni zgodilo ravno tako, kot vam Matt zgoraj želi predstaviti.
Veste, zakaj je jokal? Ker je poslušal o trpljenju žensk v času japonske okupacije Koreje.
Še enkrat, bistvo dobre manipulacije je v tem, da vzameš nekaj resnice in jo spremeniš v laž. Četrtega decembra je bila v Pjongjangu peta nacionalna konferenca mater, kjer je Kim Džong Un imel govor z naslovom ‘ O dolžnosti mater do svojih družin in družbe.’
Lahko si ga celo preberete. V celoti, ne le nekaj izsekov.
Matere ne stojijo le v prvih bojnih vrstah v kmetijstvu in v lahki industriji, ki jima naša stranka pripisuje pomen, ampak tudi na znanstvenih raziskovalnih oporiščih in na živahnih gradbiščih. In imena mater najdemo v prvih vrstah zaslužnih domoljubov, ki so razburkali čas in je njihovo ljubezen in naklonjenost čutiti v močnem dihanju dežele, ki premaguje hladen veter preizkušenj in si odpira prihodnost z vrlinami in lepimi lastnostmi.
Govor pač. Takšen političen. Kaj pa pričakujete?
Ker je v človekovem življenju pomemben prvi korak, je med družinsko vzgojo, šolsko in socialno vzgojo na prvem mestu družinska vzgoja, pri družinski vzgoji pa je še posebej pomemben vpliv matere.
In še:
Če imajo matere trden um, je temelj države trden in če je duhovni svet mater plemenit, bo šla štafeta revolucije vztrajno naprej in narava korejskega socializma bo ostala nespremenjena.
V govoru so zanimivo tudi omembe problemov v Severni Koreji. Kim Džong Un nastopa kot tipičen politik, ki našteva vse, kar je treba narediti, kar oblast počne, da bi te probleme odpravila. Kar se pa tiče njegovih nasvetov materam, zveni vse nekako tako, kot da bi nek zahodni konservativec pridigal materam, kako naj živijo dobro krščansko življenje. Podobnost je očitna.
Ampak, tistega, kar mu zgodbica na 24ur očita, da ženske s solzami v očeh roti, naj imajo več otrok, ni nikjer. Je le en sam stavek, v katerem pove naslednje:
ko bodo vse matere jasno razumele, da je rodoljubje roditi veliko otrok in to pozitivno, bo naša stvar za gradnjo močne socialistične države lahko hitrejša.
To je vse. Ni ravno prosjačenje zlomljenega diktatorja, ki mu primanjkuje delavcev in vojakov in skozi solze roti ženske, naj imajo po dvajset otrok. Hja, je tudi posnetek tega govora, kjer ne boste videli, da bi jokal.
Tu nismo pri vprašanju, ali je Severna Koreja diktatura ali ne, ne razpravljamo o tem, ali so takšni dogodki, kot omenjeni kongres, izraz iskrenih čustev prebivalstva Severne Koreje, ali le dobro orkestrirani dogodki, kjer se (prisilno) prikazuje enotnost ljudstva in partije. Ne, tu smo pri vprašanju, ali lahko zaupamo našim medijem, da nam bodo povedali resnico o tem, kaj je nekdo v nekem trenutku rekel, kako se je obnašal. V tem primeru je to pač Kim Džong Un, lahko bi bil tudi Putin ali kdo drug. Odgovor je na žalost, da ne moremo zaupati, ker so mediji podrejeni vsemu drugemu, samo predstavljanju resnice ne. Severna Koreja ja pač ena zelo oddaljena država, o kateri je mogoče pisati neumnosti.
Potem se pa novinarji čudijo, zakaj zaupanje v mainstream medije tako pada.
Jinov svet 
One thought on “Je Kim Džong Un res s solzami v očeh prosjačil, naj ženske rojevajo več otrok?”
Komentarji so zaprti.