Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. Živimo v času neverjetnih laži in brezobzirne dvoličnosti.
Z dobrim primerom nam je postregla kar predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki nas svari, da moramo začeti v luči boja proti podnebnim spremembam živeti drugače. Bolj skromno. Toda, zase tega zaključka ne potegne. Ne, v uradu predsednice bi imeli višje plače, se pravi, radi bi, da se jim priznajo nekateri dodatki.
Poudarjajo, da tako predsednica republike kot funkcionarji v Uradu svoje “delo” ob izvrševanju svojih funkcij opravijo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih. “In za to ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila.”
Zakaj, če pa moramo vsi zategovati pasove in se s tem boriti proti uničenju planeta?
Dvoličnost je neverjetna. Imamo ogromno ljudi, ki so polni besed o zelenem prehodu, o varovanju narave, ljudi, ki radi pridigajo, da ni planeta B. Tako glasni so, da bi si kdo mislil, da so večina. Toda, zakaj potem toliko ljudi zahteva višje plače? Če bi resno mislili, bi se še temu, kar imajo, odrekli. Seveda se nihče ne bo. Ker očitno res zelo malo ljudi verjame, da je planet tega vreden. Zato pa tudi tako radi za vse slabo obtožujejo neke oddaljene krivce. Velika podjetja, recimo. Čeprav, potrošniško družbo pa poganjamo vsi.
Le kaj bi na to rekla Greta? Ah, da, Greta Thunberg ni več ‘in’, ker podpira Palestince, tako da je ni več treba poslušati. Ali tako nekako.