Ni čisto tako, seveda, a zgornji naslov na nek način dobro opisuje to, kar so ZDA storile to noč, ravno v pravem času, da svoje dejanje pokažejo Američanom pri osrednjih poročilih.

V letalskem napadu na tri cilje v Iraku in štiri v Siriji je bilo uporabljenih 125 raket. Američani so svojim nasprotnikom dali dovolj opozoril, da so ti večino svojih sil umaknili pred nevarnostjo.

Ameriški napad na cilje v Siriji in v Iraku je prišel, tako sami trdijo, zaradi napada na ameriške vojake v oporišču v Jordaniji (drugi pravijo, da so bili napadeni kar v Siriji, kjer nezakonito nadzirajo del sirskega ozemlja), v katerem so bili ubiti trije vojaki, čez dvajset pa ranjenih. Napadov na ameriška oporišča v Siriji in Iraku je po začetku tragedije v Gazi veliko, ta je bil le bolj uspešen, oziroma, ZDA so priznale, da je bil uspešen, saj ne vemo čisto, kakšne so resnične posledice številnih napadov.

Podobno kot v primeru blokade v Rdečem morju, ki jo izvaja jemensko gibanje Ansar Allah, ki nadzira severni del države, tudi tokrat po ameriškem napadu ni pričakovati sprememb. Ti napadi so impotentno kazanje mišic, brez večjih posledic za tiste, ki so tarče napadov. Da bi kaj spremenili, bi morali posredovati s kopenskimi silami, kar pa je nekaj, kar nikogar ne veseli.

Zaradi vojne v Ukrajine so zahodne države izčrpale svoje arzenale in niso pripravljene na še eno veliko vojno. Američani to vedno znova signalizirajo in srečo imajo, da tudi Iran noče vojne. Na ameriško žalost pa so številni iranski zavzeniki v regiji še kako pripravljeni nadlegovati ameriška oporišča z za zdaj še bolj šibkimi napadi. No, da si ZDA niso drznile napasti ciljev znotraj Irana, že pove veliko.

Pred nami je konflikt nizke intenzivnosti s številnimi medsebojnimi napadi, ki pa jim že težko rečemo vojna. Washington in Teheran tega nočeta, ampak javnost na obeh straneh (ne le v Iranu, ampak po vsem Bližnjem vzhodu je veliko ljudi, ki si želijo bolj odločnih operacij zaradi izraelske operacije v Gazi) zahteva takšne predstave kakršno smo lahko videli to noč. Razen tega, da to veliko stane, ni ravno težko na pot poslati nekaj bombnikov in raketirati kakšno skladišče orožja ali prazni poveljniški center.