Po šestih mesecih krvave izraelske operacije v Gazi, nič ne kaže na zmago Izraela. Ob vseh ruševinah, ob tisočih ubitih je pač dejstvo, da Palestinci niso nikamor odšli, Hamas pa je še vedno živ in celo zadržuje izraelske talce. Dokler Palestinci vztrajajo v Gazi, tako dolgo bo tudi tlel odpor in tudi po tej katastrofi se bodo pobrali, Hamas ali kakšno drugo gibanje pa bo na voljo imelo ogromno rekrutov. Ni še povsem izključena ‘končna rešitev’, torej etnično čiščenje Gaze, kar bi marsikdo v Izraelu prav rad videl, ampak čisto mogoče je priložnost za to že minila.
‘Končna rešitev’ bi lahko prišla s popolnim uničenjem Gaze, s čimer na tem območju ne bi bilo več mogoče živeti. Izraelcem ne bi bilo treba pobiti vseh 2,1 milijona prebivalcev, ker bi ti sami odšli. Tu lahko bolje razumemo pozive, da Egipt odpre mejo, ali da naj arabske države sprejmejo palestinske begunce. Če bi to storili, se Palestinci nikoli več ne bi vrnili, Izraelci pa bi pridobili novo ozemlje za svoje naselbine, ki jih, mimogrede, v času operacij v Gazi še vedno širijo na Zahodnem Bregu. Da ne bo kdo mislil, da gre tukaj samo za Hamas. Hamas je v resnici posledica, ne vzrok.
Tudi samim Izraelcem je vedno bolj jasno, da vojna proti Palestincem v Gazi ne gre ravno najbolje. Ob vsem uničenju se zdi, da bo na koncu vse po starem. Vojaško in politično vodstvo bi rado popolnoma zradiralo še Rafo na samem jugu tega velikega koncentracijskega taborišča, a tudi to ne bo rešilo njihovih težav.
Problem Izraela je, da se svet okoli njih spreminja in da dolgoročno ne bodo mogli preživeti brez radikalnih sprememb. Moč njihovega glavnega pokrovitelja, ZDA, kopni, kar lahko vidimo v vojni v Ukrajini, kjer je ruska vojaška industrija presegla ves kolektivni zahod. Medtem Kitajci vedno bolj dominirajo gospodarsko. A tudi v sami regiji Izraelcem ne kaže dobro. Demografsko tako ali tako ne, a tudi vojaško je njihov najbolj zagret nasprotnik, islamska republika Iran, vedno močnejši in svoje lovke širi v številne države regije. Brez ameriške hegemonije, se lahko tudi kmalu zgodi, da bodo sicer lojalni in pohlevni arabski gospodarji v nekem trenutku obračunali z izraelsko državo.
Tako lahko razumemo nenehne izraelske provokacije, katerih cilj je v silovit odziv zvleči Iran in s tem doseči večjo vojno, v kateri bodo ZDA in zavezniki opravili delo Izraelcev. Ti ga namreč sami ne morejo. Niti približno. Cilj izraelskega napada na iransko diplomatsko predstavništvo v Damasku je skoraj zagotovo bil Iran prisiliti v vojaški odgovor. Saj ne, da Izraelci ne bi nenehno napadali cilje v Siriji in povzročali izgube med tamkajšnjimi iranskimi svetovalci in prostovoljci, toda napad na diplomatsko predstavništvo, tudi če so se tam nahajale iranske vojaške osebnosti, je prestopil vse meje.
Težava Izraela je, da ZDA nočejo vojne z Iranom. Ne morejo si je privoščiti. Ukrajina požira strelivo in orožje. Jemensko gibanje Ansar Alah je uspešno blokiralo Rdeče morje, seveda samo za ladje namenjene v Izrael in ameriška mornarica se je ob tem izkazala za nemočno. Kako bi potem še silili v vojno z Iranom, državo malodane velikosti zahodne Evrope, z več kot 80 milijoni prebivalcev, ki ima na voljo ogromen raketni arzenal, ki lahko preko svojih zaveznikov napada cilje po vsej regiji in ki lahko celo zapre Hormuško ožino in s tem povzroči ogromno škodo svetovnemu gospodarstvu?
Prav zaradi tega so Američani Izraelcem dali vedeti, da naj požrejo iranski povračilni napad. In napad je bil izveden na tak način, da Izraelcem to možnost daje. Ob vsej megli vojne ne vemo točno, kaj vse je bilo uporabljeno in kaj uspešno zadeto. Vemo, da je Iran uporabil veliko poceni dronov, s katerimi je preobremenil izraelsko zračno obrambo in Američane in Jordance, ki so jim priskočili na pomoč, potem pa je nekaj raket zadelo cilje v Izraelu. To vemo, ker so na voljo posnetki udarov. Ne, niso Izraelci vsega sestrelili. Da, škoda je bila minimalna. Ker je to bil namen! Iranci so dobro preračunali, kaj morajo storiti, da pošljejo sporočilo, a da hkrati Izraelcem odvzamejo argument za nov krog napadov. Ko je bilo predstave konec, je Iran sporočil, da je zanje to čisto dovolj. Američani so se strinjali in Izraelcem to sporočili tako, da so jim dali vedeti, da jih ne bodo podprli pri napadu na cilje v Iranu.
Ko to pišem, Izraelci še vedno grozijo s povračilom. Izraelci sami ne morejo narediti veliko škode, čeprav lahko svojo operacijo, recimo letalski napad, predstavijo kot bleščečo zmago. Spremenilo to ne bo ničesar. Toda, pred očmi moramo imeti izraelsko paniko, da se jim čas izteka in veliko željo, da bi regionalna vojna korenito spremenila razmerja moči v regiji. Podobno kot Ukrajinci, tudi oni verjamejo, da ni omejitev ameriške in zahodne moči, da bodo že z lahkoto obračunali z Iranom in zavezniki in potem, kdo ve, mogoče ne bo več Irana, Sirije, bodo le še razbite, majhne državice s pohlevnimi in lojalnimi despoti, ki Izraela ne bodo ogrožali. Zdi se, da Izraelci hočejo Iranu nastaviti past, provocirati tako dolgo, dokler na koncu ZDA ne bodo z jekleno pestjo razbile iranskega režima.
Da, podobno so mislili Ukrajinci, pa poglejte, kje so končali. Pokopališča so vedno bolj polna, da bi nadomestili izgube, morajo mobilizirati in mobilizirati, a kaj, ko to nič ne pomaga. Vsak dan je ruska premoč bolj očitna. Nekateri brihtneži v zahodnih prestolnicah so mislili, da so v Ukrajini Rusom pripravili past, obrnilo pa se je tako, da je Rusija vedno močnejša. Podobno se lahko zgodi z Iranom. Namreč, tudi če ZDA napovedo vojno, v regiji nimajo dovolj sil. Samo zelo naivni verjamejo, da se bo iransko ljudstvo dvignilo ob prvem ameriškem raketnem napadu in vrglo režim. To so potem isti ljudje, ki so mislili, da bo rusko ljudstvo zaradi sankcij vrglo Putina. Ne, vojna bo Irance skoraj zagotovo poenotila in potem bo na vrsti dolga vojna izčrpavanja. Da bi zmagali, bi Američani morali v regijo poslati najmanj pol milijona vojakov. Svojih in zavezniških. Zdaj pa, če Izrael v Gazi ne more zlomiti Hamasa, bo takšna vojska lahko zlomila Irance, ki so mnogo bolje oboroženi in izurjeni in ki bodo lahko računali na rusko vojaško pomoč? Res?
V Washingtonu se tega zavedajo, toda nič ne kaže, da bi se tega zavedali v Izraelu, zaradi česar lahko končamo s še eno veliko vojno. Čas bo pokazal, seveda.
Jinov svet 