Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj sprejel paket pomoči za Ukrajino v vrednosti čez 60 milijard $. Oh, kako je to ogrelo že zelo mrzla in obupana srca navdušencev nad ukrajinskim režimom, ki imajo zdaj upanje, da bo ta paket prinesel prebrat na bojišču. Ukrajincem namreč slabo kaže.

Preobrata ne bo. Ker ga niti ne more biti. Teh 60 milijard, plus vse, kar dajejo Evropejci, je samo denar. Denar ne zmaguje vojn. Tanki, letala, rakete, granate, to vse potrebujejo Ukrajinci, a od kod bodo Evropejci in Američani vse to vzeli? Skladišča so izropali. Šli so po vsem svetu in pokupili staro sovjetsko orožje. Medtem svoje vojaške industrije niso ustrezno razširili. Nekaj, da, ampak niti približno primerljivo s tem, kar so storili Rusi.

Zato zdaj poslušamo o milijardah namenjenih Ukrajini, ne slišimo pa, koliko tankov je to. Koliko topniških granat? Koliko protiletalskih raket? Ne slišimo tega, ker bi potem postalo jasno, v kakšni krizi je ves kolektivni zahod. Mimogrede, tudi Izrael potrebuje ogromno opreme. Kaj vse so izstrelili v nebo, da bi ustavili iranski povračilni napad. Več kot milijarda $ je šla za prestrezanje iranskih dronov in raket. Koliko so le Iranci porabili za ta svoj napad? Zelo malo. Govori se o nekaj deset milijonih $.

In tu je lekcija. Na papirju je kolektivni zahod močnejši od Rusije. Rusi bi naj imeli tam okoli 100 milijard $ velik obrambni proračun, kar je drobiž v primerjavi s tem, kar porabijo države kolektivnega zahoda. Toda, tu se skriva ogromna razlika v cenah. Rusi za svoje granate ali rakete porabijo mnogo manj od tega, kolikor stane pomoč za Ukrajino. Le na to je treba pomisliti, da ena prestrezna raketa sistema Patriot stane nekaj milijonov $, poceni dron pa le nekaj deset tisočakov. Če Rusi pošljejo nekaj deset dronov in se Ukrajinci odločijo, da jih bodo sestrelili, takoj izgine na milijone $ opreme. A tudi če ostanemo pri primerljivih sistemih, je jasno, da je obnovljen tank tipa T-80 cenejši od nemškega Leoparda 2.

V Ukrajini še naprej poteka vojna izčrpavanja. Ni velikih premikov, le počasno mletje po frontni črti. Ruska stran na veliko uporablja topništvo, letalstvo in drone in se naprej premika le po nekaj sto metrov. Minimizira svoje izgube. Glede na to, kaj vse leti po Ukrajincih, je jasno, da imajo ti večje izgube. Ruska stran izstreli mnogo več topniških granat, dodajmo pa k temu vedno bolj aktivno rusko letalstvo, ki z velikih razdalj radira ukrajinske obrambne položaje. Pri tem so domiselni. Na stare prostopadne bombe so namestili krilca in nekaj elektronike in zdaj te bombe jadrajo po 50, 60 kilometrov in z izjemno natančnostjo zadevajo cilje. S tem se letala izognejo ukrajinski protizračni obrambi. No, če si Ukrajinci svoje Patriote in podobne sisteme le drznejo premakniti bližje fronti, jih začnejo loviti brezpilotniki.

Še en velik problem imajo Ukrajinci. Začenja jim zmanjkovati mož in žena. Motivirani in sposobni so se že zdavnaj prostovoljno priključili oboroženim silam. Ostali so tisti, ki jim do tega ni. Te zdaj lovijo in mobilizirajo. Marsikdo je zaradi tega pobegnil iz države, drugi se skrivajo. Tu je še namig, kako v resnici gre ukrajinskemu režimu. Ob vseh trditvah, kako malo da imajo izgub in kakšno strahovito škodo povzročajo Rusom, so prisiljeni v dodatno mobilizacijo. Če ne bi imeli velikih izgub, ne bi govorili o pol milijona novih teles za fronto. Njihovi napsrotniki, po drugi strani, imajo dovolj velik pritok prostovoljcev, da o mobilizaciji še ne razmišljajo.

Afganistan nam je povedal vse o odločnosti zahodnega sveta in o sposobnosti premagati nasprotnika. Koliko je bilo napovedi, da se bo boj nadaljeval do končne zmage. Razni strokovnjaki in analitiki so dokazovali, da vojska primitivcev v sandalih ne more premagati tehnološko naprednega zahodnega vojaškega stroja. Vztrajati so nameravali tako dolgo, kolikor bi bilo treba. Dokler se pač vse ni sesulo kot hišica iz kart in so naivneži, ki so jim do konca verjeli, padali z letal. V primeru vojne proti Rusiji v Ukrajini, se obeta podobno, čeprav so stave višje in s tem tudi nevarnost. Toda, od vsega začetka je bilo jasno, da je zelo malo možnosti za ukrajinsko, in s tem zahodno zmago. Rusi si poraza ne morejo privoščiti, so pa tudi v neposredni bližini, imajo na voljo več ljudi, bolj obsežno vojaško industrijo, presenetljivo tudi delujoče gospodarstvo, in pa seveda, mogočnega zaveznika v zaledju, ki ne bo dopustil njihovega poraza. Vsi vemo, kdo ta zaveznik je. Zahod ima medtem na voljo ogromno blebetačev in vedno hujšo cenzuro, s katero se bori z nezadovoljstvom dela prebivalstva nad to noro vojno. To, seveda, vojne ne more zmagati.