Naredimo miselni preizkus. Recimo, da bi ruska država po Evropi obilno financirala lokalne medije. Recimo, da bi ruska podjetja kanalizirala ogromno denarja v različne nevladne organizacije. Dodajmo k temu še, da bi se ruski veleposlaniki pogosto srečevali z novinarji, aktivisti in politiki po evropskih državah. Ko bi evropske države želele nad tem uvesti nadzor, vzpostaviti register, v katerega bi se morali vpisati ti prejemniki ruskega denarja, bi mediji in nevladne organizacije na ulice zvlekli množice in začeli groziti z nasilnim prevratom, če takšen zakon ne bo umaknjen.
Seveda bi rekli, in to upravičeno, da so evropske države tarče ruskega napada, katerega cilj je preko medijev in nevladnih organizacij manipulirati z javnim mnenjem in na ključne položaje v političnem prostoru in v institucijah postavljati lojalne posameznike.
To se seveda ne dogaja, čeprav nekateri naši mediji in politiki o tem lažejo. Največ, kar lahko trdijo je, da je nek ruski oligarh financiral nek obskurni spletni portal, ki je dajal prostor desničarskim politikom. Ne, da bi ti politiki zavestno vedeli, s kom se v resnici pogovarjalo. Ne, da bi ti politiki širili rusko propagando, le svoja že dobro znana stališča so ponavljali. Ampak to je nekako obveljalo kot dokaz grobega ruskega vmešavanja. Podobno neumno zgodbo so si izmislili pri nas, kjer bi naj neki zaposleni na ruskem veleposlaništvu organiziral mrežo ruskih državljanov, ki da so v Sloveniji prebivali kot študenti in ki da so po družabnih omrežjih širili dezinformacije. Tistega ruskega zaposlenega so po hitrem postopku izgnal iz države, dokazov o njegovi mreži pa ni in ni. No, vsak z malo zdrave pameti bi se moral vprašati, zakaj bi kdo takšno mrežo organiziral v Sloveniji, če pa bi jo čisto enostavno lahko v Rusiji.
Povsem drugače se obnašajo zahodne države, ki znajo preko svojih vladnih programov, raznih zasebnih fundacij in nevladnih organizacij še kako posegati v notranje zadeve drugih držav. Gruzija, kjer se je vlada odločila, da bo po ameriškem vzoru uvedla register tujih agentov, torej da se bodo nevladne organizacije in mediji, ki denar dobivajo iz tujine, morali registrirati, je dober primer. Gruzinska vlada je seveda naredila edino pametno potezo, čeprav je zgodba bolj zapletena, kot nam jo radi predstavljajo dežurni rusofobi, ki v vsem vidijo le preprost spopad med Rusijo in kolektivnim zahodom. Na tak način bo bolj jasno, kdo koga financira in bo tudi jasno, kdo na tak način vpliva na njihova življenja. Pomislite, v tej kavkaški državi trenutno deluje kar 25000 nevladnih organizacij in velika večina nima nobene lokalne finančne podpore.
Zahodne države seveda ne prenesejo, da bi kdo nadzoroval vse te skupine in skupinice in govorijo o nekem ruskem zakonu, ki da bo Gruzijo oddaljil od evropskega vrta. Nič čudnega, da množice Gruzincev zdaj protestirajo proti vladnemu zakonu, saj so njihovi kolovodje vsi po vrsti podkupljeni in imajo interes, da drugi Gruzinci ne bi videli, od kod prihaja denar. Ob tem so še kako pripravljeni na nasilno rešitev, tako da grozi nevarnost barvne revolucije.
V Gruziji vlada ne uvaja ruskega zakona, ampak ponavlja za Američani. Resnici na ljubo so Rusi prav takšen zakon tudi sprejeli tako, da so kopirali ameriškega. S tem ni nič narobe. Kaj pa je lahko narobe s tem, da se razkrije tuje vplive? Gruzinci bodo seveda lahko videli ne le to, iz katerih zahodnih držav se steka denar, videli bodo lahko tudi, če to počnejo Rusi ali kakšna druga država. Tako deluje resnično neodvisna država.
Ampak ne, pravila niso enaka za vse in zahodne države hočejo še naprej financirati svoje sile, medtem ko bi vse druge omejili ali celo prepovedali. Cilj je dominacija, vse pod pretvezo boja za demokracijo in svobodo. Demokracija je omejena na odobreno izbiro na volitvah, kjer poslušne kompradorske elite sledijo ukazom iz Washingtona in mogoče še iz Bruslja, nikakor pa niso sposobne resnično neodvisne politike v korist svojih državljanov. V gruzinskem primeru gre to celo tako daleč, da med dvema neoliberalnima strujama, ki želita pridružitev k EU, podpirajo eno na račun druge.
Gruzija je v veliki nevarnosti. Trenutna vlada je imela dovolj zdravega razuma, da se ni pustila vpeti v spopad z Rusijo. Ne pomeni to, da je gruzinska vlada podrejena ruskim interesom, ne, to pomeni, da se zaveda nevarnosti in da noče deliti usode Ukrajine. Gruzinska vlada se tudi zaveda, da je bolje imeti gospodarsko sodelovanje, kot gospodarske sankcije, ki na koncu še najbolj škodujejo prav tistim, ki se gredo takšno gospodarsko vojno. Toda, če bodo prevladali zahodni plačanci, če bodo nasilno vrgli oblast, se lahko zgodi, da bo nova vlada podlegla pritiskom in bo začela provocirati Rusijo, ali celo izvedla vojaški napad in s tem izvedla samomor. Potem bomo poslušali o tem, da se je treba proti Rusom boriti do zadnjega Gruzinca. Elita bo seveda poskrbela, da bo velik del pomoči namenjene tej vojni, končal na bannih računih v tujini, tako da bodo v primeru poraza imeli kam pobegniti. Njim ne bo hudega.
Na tem mestu naj dodam, da bi tudi Slovenija potrebovala podoben zakon, ki bi zavezoval medije in nevladne organizacije, da se vpišejo v register, če iz tujine dobivajo večja denarna sredstva. Državljanom bi to koristilo, saj bi potem vedeli, v čigavem interesu ti mediji in nevladne organizacije delujejo. Seveda bi se potem videlo, da pri nas ni kitajske ali ruske pete kolone, je pa veliko plačancev nekaterih zahodnih držav.
V dodatno branje: Unrest in Georgia over the “Foreign Influence Transparency Law”: “Whichever Way We Go Is a Step Back”
Jinov svet 