Predsednik ZDA Joseph Biden je svojemu nasledniku Donaldu Trumpu zapustil posrečeno darilo. Ukrajincem je, vsaj po poročanju medijev, dopustil, da po ciljih v notranjosti Rusije uporabljajo rakete daljšega dosega. S tem je zaostril razmere, prilil olja na ogenj, kot so se na to odzvali v Rusiji, in odprl vrata večjemu spopadu.

Donald Trump je v svoji predvolilni kampanji obljubil, da bo hitro končal vojno v Ukrajini. To je malodane nemogoče in izhaja iz prepričanja, da so ZDA tako močne, da lahko kar diktirajo Rusom, kaj bo za njih zadovoljiva rešitev vojne. Rusi se seveda zavedajo, da zmagujejo, da so vsak dan močnejši, da počasi napredujejo in da jim vojna celo koristi, medtem ko je kolektivni zahod izpraznil svoja skladišča, komaj oskrbuje Ukrajince s potrebno opremo, medtem ko je vpleten še v genocid nad Palestinci v Gazi, hkrati pa doživlja tudi gospodarske težave. Zakaj bi se potem Rusi zadovoljili z drobtinicami? In kaj jim lahko Trump ponudi?

Ukrajincem je bilo dobavljenih že veliko čudežnih orožij, ki bi naj tehtnico prevesila na njihovo stran. Nič ni delovalo. Ugotovili smo, da Abramsi gorijo kot vsi drugi tanki, da večcevni raketometi HIMARS ne morejo uničiti ruskega topništva, da je rakete mogoče sestreliti in da jih je premalo, da bi kaj spremenile, letal F-16 pa itak skorajda ni videti. Kaj bodo potem z raketami daljšega dosega tipa ATACMS? Napadli bodo nekaj ciljev dlje od frontne črte, povzročili nekaj škode, a nič takšnega, česar Rusi ne bi mogli prenesti. V obratno smer bo priletel boleč protiudarec. Kako to je, smo videli prejšnjo noč, ko so ruske zračne sile izvedle obsežen napad z raketami in droni na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Ukrajinci že lahko trdijo, da so večino sestrelili, a vsi vemo, da so to laži. Še več, če bi Rusi hoteli, bi lahko namerno uničevali politične in vojaške odločevalce, center Kijeva bi se spremenil v ruševine. Tega ne počnejo.

Prvič, v tej vojni so pomembne številke. Rusi lahko proizvedejo več topniških granat, več raket, več brezpilotnikov, več tankov in oklepnikov, v njihove oborožene sile se po pogodbi vključuje več mož in žena. Ukrajinci morajo po drugi strani prisilno mobilizirati iz vedno manjšega bazena razpoložljive žive sile, zahod je izčrpan in jim ne more pošiljati zadostnih količin orožja. Zato Ukrajinci počasi izgubljajo vojno izčrpavanja. Rusom se nikamor ne mudi.

Drugič, kadarkoli slišite o nekem novem čudežnem orožju, ki bi naj spremenilo razmere na bojišču, vedite, da tega ne bi bilo, če bi Ukrajinci zmagovali. Zakaj pa bi potrebovali nove tanke ali letala, če bi napredovali in bi bila ruska vojska pred zlomom? Ne, vse to potrebujejo, ker izgubljajo in morajo spremeniti trende.

Tretjič, do miru je zelo težko priti, ker so ruske zahteve vedno večje, hkrati pa jim vojna koristi. Na drugi strani jim niti Trump ne bo kar ponudil polovice Ukrajine. Ne, skoraj zagotovo bo želel zamrzniti konflikt po trenutni liniji fronte in bo navrgel še kakšno ukinitev sankcij in obljubo, da bo Ukrajina nevtralna. Predstavnik za stike z javnostmi ruskega predsednika Putina Peskov je že izjavil, da je zamrznitev na trenutni liniji fronte za Rusijo nesprejemljiva. Ni razloga, da mu ne bi verjeli. Če ne drugega, Rusija kot svoje ozemlje vidi celotno ozemlje Hersona, Zaporožja, Donecka in Luganska, česar pa še nima pod popolnim nadzorom. Seveda, tudi mir s temi štirimi pokrajinami bi pomenil izgubo Odese in Harkova in bi zapečatil usodo rusko govorečega prebivalstva. Zahod bi s prisilno ukrajinizacijo izbrisal ruski element in iz preostanka Ukrajine ustvaril izrazito rusofobno trdnjavo.

Po napovedi uporabe raket daljšega dosega po ciljih v Rusiji se širijo strahovi, da bo Rusija odgovorila z uporabo jedrskega orožja. Kljub ruski doktrini je to bolj malo verjetno. Obseg ukrajinskih napadov bo omejen, Rusi bodo še vedno napredovali. Jedrsko orožje bodo uporabili le v primeru, če bi bili napadi takšnega obsega, da bi resno ogrozili ruske strateške sile, ali pa v primeru zahodnega vojaškega posredovanja, ki bi grozilo, da Rusom iztrga pokrajine, ki so zdaj pod ruskim nadzorom. Še v tem primeru bi bili deležni postopnega zaostrovanja, uporabe jedrskega orožja znotraj Ukrajine. Globalna jedrska vojna še ni pred vrati, do tja je še kar nekaj korakov.

Ostajam pri svoji napovedi iz decembra 2022, da miru ne bo. Tudi še vedno vztrajam pri tem, da bo ta vojna trajala približno pet let in bomo šele potem lahko govorili o zamrznitvi, o končni razdelitvi Ukrajine.