Lov na dobiček resnično ne pozna več meja in razmišljanje, da je zasebno lastništvo vedno boljše od javnega, nas vodi v smeri popolne razgradnje skupnega: Z direktivo, ki naj bi jo Evropska komisija sprejela do konca tega leta, se želi področje vodnih virov urediti tako, da bi jih v svoje upravljanje dobili veliki evropski koncerni, je opozoril poslanec SD Dejan Židan. A tam, kjer so … Nadaljuj z branjem Voda le še tržno blago?
Redko se najde kdo, ki tako točno zadane bistvo problema, ki nas tare in poišče prave vzroke gospodarske krize, s katero se soočamo. Vse preveč smo ujeti v spone političnih delitev, ki zakrivajo prave probleme in nas zavajajo v misli, da bi vse bilo bolje, če le oni drugi ne bi bili na oblasti, ali da je potrebno le več dela, več truda, več odrekanja, … Nadaljuj z branjem Luka Mesec o krizi kapitalizma
V znanstvenofantastičnem animiranem filmu iz leta 2007, Terra, je človeštvo po uničenju Zemlje na iskanju novega doma. Potem, ko so uničili svoj planet in še Venero in Mars povrhu, se preživeli ljudje v ogromni vesoljski ladji po dolgih generacijah potovanja, znajdejo pred planetom Terro, ki ga poseljujejo miroljubna bitja. Ta nimajo potrebe po vojni in živijo v sozvočju z naravo, a ljudem tega ni mar. … Nadaljuj z branjem Nujnost obrambnih sposobnosti
Verjamem, da moramo v republiki imeti politični trg, na katerem različne stranke in skupine tekmujejo za našo podporo in jo potem dobivajo na svobodnih volitvah. Slabo je, če imamo ta trg omejen, tako da je izbira na volitvah nepomembna, ali če so stranke le vozila za prevzemanje oblasti in v resnici ne ponujajo pravih programov. Neposredna demokracija je všečen koncept, vendar težko da že izvedljiv … Nadaljuj z branjem Politični trg
Ob za predsedniške volitve rekordno nizki volilni udeležbi, nekateri bijejo plat zvona zavoljo stanja naše demokracije. Nekega radijskega napovedovalca sem celo slišal reči, da je s tem ljudstvo slovenski politiki prisolilo klofuto. A v resnici je ravno obratno. Apatija večjega dela prebivalstva dela politični sistem bolj stabilen in manj možnosti je, da bi se karkoli spremenilo. Ne hodijo na volitve, ne protestirajo, vedno manj celo … Nadaljuj z branjem Apatija
Gledam sejo Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo (raje ne bom komentiral vsebine, ker ne bi izpadlo dobro). Zanimivo, večina govorcev je ženskega spola, a zaradi tega debata ni nič manj pikra, nič manj konfliktna, kakor bi morebiti pričakoval kak podpornik ideje ženskega pristopa v politiki. Celo tako se mi zdi, da ni nobene razlike, če je večina razpravljalcev moških ali žensk, kar … Nadaljuj z branjem Ženska politika
Vedno bolj se mi zdi, da je za Slovenijo, ne, za celotno Evropo, večji problem od vseh dolžniških, finančnih in gospodarskih kriz, pomanjkanje vizije, cilja, ki bi mu naj sledili. Vse kar je, je nek površen materializem, iskanje ugodja, brez prave želje po nečem večjem. Evropski sen očitno ni sen velike sile, ki hoče vladati svetu, niti ni sen uspešnega posameznika, ki hoče premikati meje … Nadaljuj z branjem Praznina
Zadnje čase smo priča številnim pozivom k enotnosti, k temu, da moramo stopiti skupaj in narediti pravo stvar, da morata tako koalicija, kot tudi opozicija, da celo cela družba, da morajo vsi skupaj misliti eno in delovati v smeri, ki so jo začrtali finančni čarovniki v tujini. To so tisti strici iz ozadja, ki v resnici vladajo stari celini in ki nad cele države dežujejo … Nadaljuj z branjem Nevarnosti ‘enotnosti’
Ob debatah o podaljševanju delovne dobe, kasnejši upokojitvi, vprašanjih o trajanju šolanja mladih generacij in o pravem času za sklepanje partnerstev in naraščaja, se moramo zavedati, da se je svet v preteklem stoletju zelo spremenil. Oziroma, živimo mnogo dalje. Če je pred stoletjem šestdeset let za večino že bila visoka starost, zdaj že lahko rečemo, da kdor umre pri šestdesetih, umre prehitro. Pričakovana življenjska doba … Nadaljuj z branjem Zamik
Včeraj sem mimogrede opazil oddajo na RTV Slo o Romuniji. Med kičastimi posnetki Ceaucescujeve ‘nove Romunije’, z ‘modernimi’ avtomobili in svobodo in pozivi množic k smrti komunizma, sem se vprašal, ali ni bilo iz zornega kota komunističnih režimov v resnici tako, da so kljub večanju nezadovoljstva med ljudstvom, pri sebi verjeli, da ljudje vendarle živijo bolje, kakor kadarkoli prej v zgodovini. Ker v resnici, to … Nadaljuj z branjem Z njihovega zornega kota
Jinov svet 