Med svojima rokama sem živel kakor med dvema razbojnikoma, nobena izmed njiju ni vedela, kaj je počenjala druga, levica je bila nora od srca, desnica pa pametna od spretnosti, ena je jemala, druga izgubljala, druga pred drugo sta se skrivali in opravljali polovična dela. Ko sem danes bežal pred smrtjo in padal in vstajal in padal in se plazil po trnju in skalovju, sta mi … Nadaljuj z branjem Edvard Kocbek – Roki
Če spremljate dogajanje po svetu in doma, sploh politično, in to počnete bolj redno, se vam lahko zdi, da se vedno nekaj spreminja, da je že jutri svet lahko povsem drugačen kot danes. Ampak saj veste, kako pravijo: bolj se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. No, v resnici ni čisto tako. V svetu je mogoče videti trende, spremembe, ki potekajo počasi skozi leta in desetletja. … Nadaljuj z branjem Včasih moramo narediti korak nazaj, da vidimo celotno sliko
Ne moremo zapraviti več, kot proizvedemo, so besede, ki so zmagale. V resnici gre za neumnost, saj ne gospodarstvo, ne država, niti posamezniki, ves čas tako ne morejo delovati, sicer bi zelo počasi napredovali, hkrati pa se s tem ogibamo dejstvu, da imamo krizo finančnega sveta, ne produkcijskih sredstev, kaj, še do krize pomanjkanja resursov nismo prišli. Tako podjetja, kot posamezniki, najemajo kredite in so … Nadaljuj z branjem Zakaj smo tako nemočni?
Če sprivatiziramo celotno javno šolstvo, lahko potem rečemo, da privatni sektor v obliki šolstva podpira javni sektor s svojim delom? Prodajali bodo znanje, mar ne. Podobno kot kakšna jezikovna šola. Šolstvo bo pač plačljivo, država v njem ne bo imela vloge, ljudje bodo za svoje otroke plačevali šolnino, iz te se bo potem napajalo zasebno šolstvo. Postali bodo zasebni sektor. In potem, ko bo naslednjič … Nadaljuj z branjem Še o javnem in zasebnem sektorju
Verjetno sem dolžan samemu sebi in tudi kakšnemu naključnemu bralcu, da razodenem nekaj misli o varčevanju, ki se nam slika kot edina pot iz krize tako v Sloveniji, kot tudi po Evropi. V Grčiji lahko pravkar gledamo dramo države, ki se je skozi leta preveč zadolževala, seveda tudi s pomočjo bank, ki bi lahko vedele, da bo enkrat prišel dan obračuna. Grki nekako niso pripravljeni … Nadaljuj z branjem Nekaj misli o varčevanju
Pogosto slišite, da rečejo, kako so homoseksualci sebični v svoji želji, da bi imeli otroke, kar bi naj nekako izključevalo pravico do posvojitve. Navsezadnje nočete otroka dati nekomu, ki samo zadovoljuje svojo sebično potrebo. Ampak potem, mar vsaka želja po otrocih ne izhaja iz nekih notranjih potreb, iz sebičnosti vgrajene v človeka, posledice evolutivnega razvoja vrste? Kje je tukaj ljubezen? Mar ni v resnici obratno, … Nadaljuj z branjem Sebičnost
Kako je med Liliputom in Blefaskujem prišlo do vojne, ali o norosti verskih razlik: Vsesplošno se priznava, da smo prvotno razbijali jajca na širšem koncu, kadar smo jih hoteli jesti; toda ko je stari oče sedanjega Veličanstva kot deček hotel pojesti jajce in ga je razbil po pradavnem običaju, si je po naključju porezal prst. Nato je cesar, njegov oče, objavil ukaz, s katerim je … Nadaljuj z branjem Jo razbiti na širšem ali ožjem koncu, to je zdaj vprašanje
Preko objave na facebooku sem naletel na zanimivo doktrino, imenovano doktrina gnusnega dolga, po kateri država in državljani niso dolžni odplačati dolgov, ki jih je naredil despotski režim. Na kratko, če je neka diktatura v tujini jemala posojila, da je z njimi kupovala orožje, s katerim je zatirala lastno ljudstvo, to ljudstvo, ko enkrat odstrani diktaturo, ni dolžno odplačevati dolgov režima. Tisti, ki so dali … Nadaljuj z branjem Doktrina gnusnega dolga
V premislek dajem povzetek komentarja na spletu, ki sem ga prebral. Torej, napaka keynesianizma je v tem, da ne razume pohlepa. V čisto preprosti verziji bi namreč morali v letih obilja in gospodarske rasti dajati na stran, varčevati za hude čase. Potem, ko bi ti hudi časi prišli pa bi odprli žitnice, kakor egipčanski faraon po sedmih letih debelih krav in živeli preko svojih zmožnosti, … Nadaljuj z branjem Prava napaka keynesianizma
Problem protestov v New Yorku je, da kljub temu, da udeleženci mislijo, da predstavljajo 99% Američanov, tistih torej, ki jih je sistem pustil na cedilu, temu ni čisto tako. vir Če odštejemo absolutno finančno, politično, vojaško, medijsko in gospodarsko elito, nam ostane 99% Američanov, ki pa se nadalje delijo na razne, pogosto nasprotujoče si skupine. V preteklih letih smo videli porast gibanja čajank, ki so … Nadaljuj z branjem 99%
Jinov svet 