Atene sredi Maribora

Potem, ko se je v protest proti mariborskemu županu Francu Kanglerju, poimenovanem druga mariborska vstaja, zbralo okoli 5000 ljudi (ocene se bodo tudi tukaj razlikovale), je v mestu prišlo do hudega nasilja med policisti in protestniki. Ti so se začeli s Trga svobode premikati proti mariborski občini, policija pa jih je razgnala s solzilcem. Manjkal ni niti helikopter na nebu.

Dosegli smo novo stopnjo razpada, ki spominja na dogajanje v Grčiji, Španiji, Italiji, kjer se vedno večje množice vedno bolj zagrizeno spopadajo z varnostnimi organi, ki še ščitijo vladajoče sile. Če hočete, je k nam prišel tudi duh po arabski pomladi, kjer so se protesti tudi širili in širili, kljub brutalnemu obračunavanju s strani varnostnih sil, dokler marsikje niso odnesli  dolgoletnih vladarjev. V Siriji se je vse skupaj sprevrglo v državljanjsko vojno, v Egiptu pa tudi nič ne kaže na popolno umiritev. Nauk zgodbe:  varnostne sile včasih niti z ostrostrelci na strehah in tanki na ulicah na koncu ne morejo zajeziti odpora razjarjenih množic.

V Sloveniji še nismo na tej stopnji, kaže pa, da gremo po  poti nasilja in nemirov. Krivdo zato nosi predvsem vladajoča kasta pa ne samo slovenska, ampak kar evropska, ki ji ne uspeva zaustaviti velike gospodarske krize in ki z varčevanjem peha vedno večje število ljudi v brezposelnost, revščino in brezperspektivnost, ne da bi za milimeter splavala iz dolžniške krize, ali celo zagnala gospodarstvo v novo rast. V slovenskem primeru s tem prihaja še dobršnja doza korupcije in tisto, čemur radi pravimo kraljestvo zvez in poznanstev. Radarji, s katerimi je mariborska mestna občina v javno zasebnem partnerstvu skušala umiriti promet in prenoviti prometno signalizacijo, so delovali kot iskra, ki je vžgala sod smodnika.

Kam naprej, po nasilni mariborski noči? Represija policije bo protestnike bržkone naučila, naj naslednjič na proteste prinesejo plinske maske, se zamaskirajo in da morebiti tudi kakšna palica ne bo odveč. Potem pridejo na vrsto molotovke in še kaj drugega. Kdo ve, če na samem koncu ne leži kar strelno orožje.

Sem pesimističen. Jeza je že velika, tisti pa, ki se držijo oblasti, so od le te pogosto zastrupljeni in je nočejo izpustiti iz rok. Nekako tako kot tisti prstan iz Gospodarja prstanov, uniči oblast vsakogar, da postane le še senca človeka. In na koncu celo verjame, da je nepogrešljiv, nezamenljiv, nujno potreben, velikodušni vladar ljudi, ki ga včasih preprosto ne razumejo in jih zato mora kot strogi oče podučiti, kaj je prav. Agenti sistema bodo tudi branili svoj sistem do samega konca, dokler res ne bo več druge izbire, zato ne preseneča, kako se policija povsod po Evropi, četudi sama žrtev krčenja sredstev, vedno postavi na stran tistih, ki ji od zgoraj ukazujejo. Kar se pa tiče nezadovoljnih množic, je problem v tem, da ko jim enkrat kri udari v glavo, pogosto razmišljajo instinktivno, jurišno, brez razmisleka o morebitnih posledicah.

Maribor danes zvečer je bržkone samo začetek zelo nemirnega obdobja.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s