Poslanec in podpredsednik NSi, Matej Tonin, je glasoval za ohranitev dodatka h pokojnini bivšega predsednika RS, s čimer je za las omogočil, da bo Kučan še naprej dobival okoli 3200 evrov mesečno in  to je tudi obrazložil.

Kot kristjan čutim dolžnost, da ravnam v duhu “kar želiš sebi, stori tudi drugim”. Kot mlad politik želim presegati stare delitve. Kot domoljub želim spoštovati institucije države. Kot odgovoren politik se želim izogibati brezplodnim konfliktom od katerih državljani nimajo nič. Svojo energijo želim posvetiti ustvarjanju nove Slovenije, ki pa jo žal ni mogoče pričakovati, če ne prekinemo s starimi praksami.

Naj mi Bog pomaga!

Da, zdaj mu bi res moral pomagati Bog, kajti bati se mora pravcatega linča. Podprl je namreč privilegij sovražnika politične desnice v Sloveniji številka 1 in vsi vemo, da se Kučanu ne bi nič dobrega pisalo, če bi marsikateri njen podpornik mogel uresničiti svoje želje v zvezi s tem stricem iz ozadja. Pa vendar, ko berem njegovo obrazložitev, se moram z njim strinjati, da moramo preseči politikantsko gonjo proti nasprotnikom in da moramo v tem primeru gledati na institucijo predsednika, ne na človeka. Mišljeno v smislu, da bi se bivšemu predsedniku ukinilo dodatek h pokojnini, ker se piše Kučan. Če bi se pisal Peterle ali Zver bi verjetno takšne debate s strani vladajoče koalicije sploh ne bilo. Tako pa seveda ne moremo ravnati.

Greh Mateja Tonina je seveda, da misli po svoje. To pa je v Sloveniji prepovedano. Povsod, ne le v NSi.