Sčasoma se človek nauči, da je za vse potreben nek čas. To je tako v življenju posameznika, kot tudi v večjih sistemih, bodisi da v državi, politiki, gospodarstvu, vrtnarstvu, ali kje drugje. A v Sloveniji se včasih zdi, da smo pravi mojstri zavlačevanja.

Problemi, ki bi jih že zdavnaj morali razrešiti, ostajajo z nami. Meja s Hrvaško, bivši varčevalci slovenkih bank, izbrisani, drugi tir do Kopra, druga svetovna vojna, slabo delovanje birokracije, težave v zdravstvu, slabo delujoč bančni sistem, mi vse to tovorimo in tovorimo naprej in minevajo leta, ko bi se že zdavnaj morali ukvarjati z drugimi izivi. Smo ujetniki delitev, ki bi, če bi jih dobro premislili, že zdavnaj izgubile smisel, medtem ko novih delitev ali tistih, ki so resnično pomembne, nočemo videti.  Takšno stanje še podaljšuje vladajoča politika, ki v svojo ozko korist pri življenju ohranja en seznam problemov, medtem ko se na drugi strani ne loteva celega spiska težav, ki so manj vidne, a zato nič manj pereče.

K temu svoj lonček prispeva še tista nedoumljiva miselnost, da se je v nekem trenutku v času mogoče ukvarjati le z nekaj temami, kar po domače v času krize pomeni le gospodarstvo, medtem ko za vse drugo nimamo časa. Kar preprosto ni res. Obenem lahko rešujemo celo zbirko različnih problemov in težav in delamo tudi na projektih, ki nam bodo omogočili boljšo prihodnost. Navsezadnje imamo dovolj ljudi, ki jih lahko uporabimo na številnih področjih.

Slovenija se sooča s številnimi problemi. Če jih bomo reševali tako počasi, kot do zdaj, bomo ostali obsojeni na drugorazrednost. Ostali bomo le nepomembna provinca, ki nikoli ne bo dosegla kaj pomembnega. Svet nas bo preprosto povozil, kajti so tudi države, ki intenzivno vlagajo v razvoj in niso ujetnice preteklosti, ki je ne znajo razčistiti ali pozabiti in tudi birokratskih ali kakršnih koli drugih ovir nimajo toliko, da niti navadnih vetrtnic za proizvodnjo električne energije ne bi mogli postavljati. Mi večjo hitrost v delovanju nujno potrebujemo. Ne le na politični ravni, ampak tudi povsod drugod. Omogočati moramo državljanom, da lahko, če imajo sredstva in zamisli, le te hitro investirajo v nova podjetja, da lahko tuji investitorji hitro pridejo v državo, da ni težko odpreti trgovine ali tovarne ali postaviti nekega objekta, ki bo prispeval k dobrobiti javnosti ali k dobičku lastnika.  In tudi državi sami moramo omogočati, da lahko hitreje izpelje večje projekte, ne pa da se uresničevanje le teh zavlačuje, od česar nima nihče nobene koristi.