Malo za šalo in malo za res predlagam, da se začnemu ukvarjati s čim bolj produktivnim, kot pa je nenehno kopanje po boleči zgodovini našega naroda. Tako ali tako se samo kregamo, kdo je pred sedemdesetimi leti bil na pravi strani in kako zločinski je bil komunistični zločin, pri tem pa nič ne kaže, da bi kdaj v dogledni prihodnosti prišli bolj skupaj. Prej kaže, da se bodo vsaj naši politiki kmalu začeli lasati. No, vsaj tisti, ki še imajo lase.

Zato predlagam, da se nehamo uvkarjati z udbovskimi posli in se posvetimo nečemu drugemu. Predlagam resničnostni šov. Ker je bila tako popularna Gostilna in ker Slovenci radi dobro jemo, smo pa zmerno dobri tudi v turizmu, predlagam, da se priredi tekmovanje za slovensko sladico. Nič posebnega, čisto preprosto.  Tisti, ki bo ustvaril posebno sladico, ki jo bo lahko pospremil z dobro zgodbo o Sloveniji, bo dobil denarno nagrado. Še več, to sladico bomo zaščitili in jo kot nekaj resnično slovenskega začeli tiščati turistom. Pri tem bomo zelo vztrajni, ni hudič, da v kakšnih petdesetih letih ne bomo iz nje naredili nekaj, kar mora vsak turist poskusiti, nekaj, po čemer nas bodo poznali po svetu. Avstrijci imajo Sacherce, mi bomo pa imeli recimo Mojce ali Sladke Metke ali kaj podobnega. No, tudi zveneti bo morala ta nova sladica dobro, da bo lažje delati oglase.

Lahko se znajdemo tudi tako, da odpremo dve ali tri slaščičarne po večjih slovenskih mestih, jih izborno opremimo, da bodo dobro predstavljale Slovenijo, v njih nabijemo še kak spominek ali dva, na steno obesimo tisti Kozlerjev zemljevid velike Slovenije in potem naše Sladke Metke prodajamo samo tam, skupaj s potico in bučnimi štruklji. Da bodo turisti imeli občutek, da pa je to res nekaj posebnega.

Bebasto, vem, ampak od tega bi imeli več, kot od vseh dolgih debat o naši preteklosti. Pa še kregali bi se lahko zraven o tem, kateri slaščičar je bolj fajn ali večji bebec ali bolj zahrbten ali pojma nima.