Ustvarjanje zidov

S pozitivnim pričakovanjem sem včeraj čakal oddajo Tednik na RTV Slvoenija, saj sem iz napovednika izvedel, da bo v njem prispevek o Slovencih v Argentini. Argentina je že tako ali tako posebna in zanimiva država, ki zadnja leta sunkovito raste in se razvija, zanimalo pa me je tudi, kako tam bivajo Slovenci. A to, da je prispevek naredil Jože Možina, bi moralo biti znak za alarm.

Kar je Možina naredil s prispevkom je lep prikaz tega, kako se v Sloveniji nenehoma razdvaja duhove in onemogoča bolj normalno in spravno sobivanje. Kaj je Možina naredil? Najprej je našel točno določeno versko in ideološko skupnost Slovencev v Argentini, kajti tiste naše izseljence, ki so tja prišli pred drugo svetovno vojno in tiste, ki tja niso šli zaradi posledic revolucionarnega nasilja po vojni, je preprosto odmahnil z roko. Potem je začel graditi podobo slovenske skupnosti, kakršna, v to sem prepričan, Možina meni, da bi morala biti tudi Slovenija. Domoljubna, gospodarsko liberalna in post domobranska, sploh pa anti komunistična. Mogoče je kdo iz prispevka dobil drugačen občutek, ampak meni se je tako zdelo in dvomim, da sem edini. Če sem pred prispevkom imel pozitivno željo, sem po prispevku imel negativno ugotovitev, da so Slovenci v Argentini drugačni ljudje politično, ideološko in glede pogleda na zgodovino. Namesto združevanja je Možini uspelo razdeljevanje. In to seveda ni edini takšen primer njegovega delovanja. Če se spomnite pogovora s slovenskim misijonarjem na Madagaskarju, Pedrom Opeko, mu je skoraj skušal na jezik položiti kakšno bolj ostro besedo zoper komunizem in stanje v Sloveniji.

Ampak to seveda še ni najhujše, je le manjši kamenček v večji zgradbi. Ko so se poslanci tega slovenskega ljudstva v pristojnem odboru DZ  za peticije in človekove pravice, spopadli glede obsodbe delovanja tajne službe bivšega režima, je en del postal prav radikalno žaljiv, ko je prepričeval drugi del, da stoji na na napačni strani civilizacije. V okvirih političnega boja so tudi žaljivke včasih uporabne in sovraštvo mobilizacijsko sredstvo, ampak vse to tudi ustvarja zidove. Če namreč nekomu nameniš ostre besede, ga žališ in zaničuješ, lahko pričakuješ, da bo ta okoli sebe ustvaril obrambni zid in na koncu ne bo poslušal ničesar več, kar rečeš. Tudi če imaš prav. Namreč, ko je zid enkrat postavljen, ker si z besedo sogovorniku zarezal rano, bo ta zid zelo težko odpravljen. Stopiš na pot sovraštva, na pot vojne in tega ni mogoče tako enostavno preseči. Žališ in začnejo žaliti tudi tebe in če to ne, ti postavljajo ovire. Seveda se pri tem pogosto smehljajo in se delajo, kot da jim je vseeno, ampak v notranjosti tli nasprotovanje.

Sploh politična stranka SDS je v Sloveniji takšno ustvarjanje zidov pripeljala do vrhunca. Z njihovimi privrženci se je že skoraj nemogoče normalno pogovarjati. Nasprotniki so rdeče opranoglave svinje, krjavlji, zombiji, opankarji, zagovorniki morilcev, potomci klavcev in tako naprej. Ko so takšne besede vržene v svet, jih ni mogoče več hitro odpoklicati. Najprej povzročijo rane, a rane se zacelijo in zrasejo silna obzidja. Nič čudnega, da večina Slovencev odgovarja, da za SDS nikoli ne bi glasovala. Seveda ni res, da je SDS edina takšna negativna sila v tej državi. Takšno žaljivo razdejanje so obvladali že komunisti. Ubogi Edvard Kocbek, ko se je režim s svojimi pisuni spravil nanj. No, dandanes lahko na primeru stranke SD in njenega predsednika Igorja Lukšiča in predsednika republike Boruta Pahorja opazujemo, kako nekateri, ki se smatrajo za politično levico, iščejo najbolj nizkotne besede, da bi jih očrnili.

Je že tako, da je Slovenija le skupek nasprotujočih si skupin, ki živijo druga mimo druge? Vsaj dva tabora že obstajata in tako sovražna sta že, da imata le malo skupnih točk. Mostove se vsak dan minira in vsakogar, ki bi skušal delovati povezovalno, demonizira. Lahko si naš ali pa njihov, težko pa je biti nekje na sredini, s svojim mnenjem. Imeti svoje mnenje, se včasih strinjati z enimi, drugič z drugimi, je v Sloveniji obsodba na propad. Napredovati se da le, če se včlaniš v en tabor in potem z vso silo zagovarjaš svoje in napadaš druge. Zidovi se krepijo. Pahorji in Tonini so označeni za naivneže in neumneže, Janše in Golobiči so pa naši svetli vzori ali hudodelci, ki jih sovražimo. Jasno, da  je v takšnih razmerah uvedba večinskega volilnega sistema skorajda korak v državljanjsko vojno, saj za zdaj v razdrobljenosti političnega prostora obstaja nuja po sodelovanju, ker nihče ne more vladati sam. Sicer bi zagotovo.

Zidovi znajo biti neprijetna zadeva, a tudi z njimi se da živeti. Se bomo Slovenci morali navaditi na globoko razklanost in brutalno politično, ideološko, vrednostno, medijsko, kulturno vojno? Ali bomo začeli iskati stvari, ki nas združujejo in bolj previdno govoriti o tistih, ki nas razdvajajo? Jaz bi stavil na prvo.

Advertisements

16 thoughts on “Ustvarjanje zidov

  1. Konec koncev je s primerom Argentine prikazal ”anti-komunistično” vizuro Slovencev, kakšni bi po ”pobožnih” željah morali biti. Morali bi biti takšni kot oni – etnija zarukanih katolibanov brez lastne države.

  2. Pa po moje se je treba otresti te ”večinsko-sistemske” paradigme o dveh polih. V Sloveniji realno obstaja več ”polov”, klerikalna desnica si pa s paradigmo o le dveh jemlje veliko večjo legitimiteto, kot ji pripada.

  3. levi in desni ekstremisti so enak šmorn….oboji znajo zgolj graditi zidove razdeljevanja, ker pač niso sposobni zidati mostov združevanja….stanje se bo začelo počasi spreminjati, ko le teh ne bo, za začetek v parlamentu, sploh janše in lukšiča….šele potem se bo lahko s kakšnimi normalnimi začel tudi, sicr daljši, proces oblikovanja slovenske družbe, okolju bolj prijazne in primerne medsebojne človeškosti odnosov…. o Možini pa sploh ne bom izgubljal besed….

  4. glede na to, da sem obiskal rojake v Argentini (in to tako tiste, ki so se tja preselili med obema vojnama, večinoma zaradi fašističnega raznorodovanja; kot tisti ki so se preselili po drugi svetovni vojni zaradi komunističnega nasilja) se čutim dolžnega reagirati na to. realnost je pač taka, da je predvojna skupnost že zelo asimilirana, starejši še govorijo slovensko, a jezika niso uspeli prenesti na potomce. njihov dom Triglav (ki je pokazan v prispevku) je skorajda prazen, da ga lahko vzdržujejo ga morajo oddajati za argentinske dejavnosti. povsem nasprotna slika je pri povojni migraciji – kot je razvidno iz prispevka. čeprav čutim do obeh skupnosti zelo veliko simpatijo je realno bolje, da nista obe prikazani v istem prispevku – za tiste, ki jim ta tematika ni posebej pri srcu predvojna skupnost ne bi zgledala ravno najbolje. sem pa glede na politiko RTV in splošega vzdušja v Sloveniji prepričan, da bi bil prispevek o predvojni migraciji veliko bolj zaželjen – torej naj se ga kdo loti!
    glede izključevanja Možine pa – po mojem to izvajate predvsem avtor bloga. če smo pač tako zelo odprti in vse sprememajoči potem naj to tudi dejansko to pomeni – tudi če povojna migracija v Argentini goji drugačne vrednote kot vi ste jim, v imenu odprtosti (ki mora, sicer očitno v nasprotju z mnenjem nekaterih, veljati za vsa stališča in ne le izbrana, sicer je sama v sebi kontradiktorna) dolžnan dopustiti, da je tudi z njihovim življenjem in vrednotami seznanjena slovenska družba. in enako lepo bi bilo če bi kdo pripravil prispevek o predvojni migraciji.
    in preden se name vsuje plaz očitkov: sem Primorec s partizanskimi predniki!

      1. politično prepričanje je zame pri odnosu do rojakov izven matice povsem nerelevantna kategorija, na to gledam izključno z vidika narodne zavesti in domoljubja

    1. Jaz samo trdim, da je mogoče takšne prispevke delati na drugačen način. Na takšen, da je manj razdvajanja. Povsem se zavedam, da imamo ljudje različne poglede na svet in da moramo sobivati. Za to pa je potrebna tudi določena mera diskretnosti, ne pa mahanja v obraz. Tako imamo v tej državi eno stran, ki grmi iz Dražgoš in drugo, ki grmi malo drugače, grmita pa obe. No, strani je seveda več, da ne bom obtožen poenostavljanja. Nikomur ne gre prepovedovati njegovih običajev in mišljenja, to je že res.

      Je pa tako, da ko enkrat prestopiš meje z izražanjem svojega mnenja, sam sprožiš obrambne mehanizme. Sploh, ko gre za tako občutljive teme, kot je ta. To je pač eno takšno iskanje ravnotežja. Ni lahko, samo v tej državi ga sploh redko kdo išče.

      1. ne vem, mogoče sva v ponedeljek pri Tedniku videla različna prispevka. ker če ju nisva, potem se mi zdi primerjava Dražgoš in tega prispevka povsem skregana z vsako realnostjo. res je, v Dražgošah grmijo, kričijo in sejejo sovraštvo do nasprotne strani (prepričan sem, da se moji partizanski predniki za to nikakor niso borili!).v dotičnem prispevku pa kaj takega nisem nikjer uspel zaznati (sem si pred tem komentiranjem še enkrat pogledal prispevek).

        Možina je v prispevku pač predstavil življenje povojne skupnosti. njihovo navdušujoče ohranjanje slovenstva. ne vem, kako bi s tem žalil predvojne naseljence in vse tiste junake v domovini, ki na izseljenstvo gledajo izključno ideološko in so jim po tem izmišljenem ključu bližje predvojni naseljenci.
        obstaja pa res ena druga težava – bo držalo da ko gredo novinarji določenega prepričanja v Argentino jih bolj zanima povojna migracija. ko bo šel kak drug novinar (takega prepričanja kot jih je 99 % na RTV) bi pa lahko pripravil prispevek o drugi skupnosti. a glej ga zlomka, ko se ti odpravijo v Argentino ne gredo obiskati predvojnih Slovencev, ampak naredijo kak prispevek o Indijancih, pa o kakšnem ekološkem ali socialnem problemu, pa poiščejo kako galerijo gejevske umetnosti in pripravijo prispevek … (pa s tem ni nič narobe, da ne bo nesporazuma). pač v skladu z njihovimi vrednotami, da je narodnost preživeta ruralna vrednota. in tako predvojno naseljeni Slovenci potegnejo kratko … (pa v izogib kakemu očitku na moj račun, med mojim obiskom v Argentini sem obiskal in pisal prispevke o obeh valovih migracije, pa tudi o ostalih zgoraj navedenih temah. članki so dosegljivi na http://www.slomedia.it, pa tudi v več drugih časopisih).

        imeti zgolj predstavljanje življenja ene skupnosti kot ”mahanje”, ”diskretnost” pa bi se torej očitno razumelo tako, da se o tem ne bi sploh smelo govoriti, ker določenim povojna skupnost (ker je preveč uspela ohraniti slovenstvo) ni všeč, pa še mi zdi skregano z zdravo pametjo.
        pa še enkrat ponavljam (ker sem bil tam in poznam obe skupnosti) – če bi v istem prispevku predstavili obe skupnosti predvojna ne bi izpadla ravno najbolje, so pač bistveno bolj asimilirani kot povojna skupnost. bi bilo pa res super, če bi pripravili tudi kak prispevek o predvojnih priseljencev.

        je pa zanimivo (no, v resnici zelo žalostno), da o ustvarjanju zidov, razdvajanju duhov in onemogočanju bolj normalnega in spravnega sobivanja piše nekdo, ki pod svoja razmišljanja dovoljuje komentarje “etnija zarukanih katolibanov brez lastne države”,
        “ko le teh ne bo, za začetek v parlamentu” … ti niso le v nasprotju z zgoraj navedenimi vrednotami, ampak tudi pomenijo kršitev več določb Ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah.

  5. joj kaki osliči ste nekateri žal. Tako talibansko ideološko obremenjeni, ste spodobni še kake neumnosti. Tudi sam sem bil v Argentini in tam je slovenska samo še povojna emigracija. In to zelo slovenska. Dom Triglav, ki ga prej en omenja – v njem ni slovenskega prav nič. Hiša se nekako vzdržuje tako, da posojajo pokrit bazen raznim društvom. V vsaki hiši povojnih, pa naj bodo intelektualci ali bolj preprosti so knjige, vsi domovi negujejo slovenske šole in gledališča. In to je blo v prispevku, čeprav bi moral prikazati še veliko več. imajo cel kup zelo premožnih ljudi, ki za razliko od naših zokijev in hermanov delajo za skupnost. Ogromo jih je profesorjev na fakultetah, zdravnikov, arhitektov.. Elita, ki ima s tem, da so Slovenci prednost pred drugimi.

    Treba je torek kaj vedet preden pišeš numnosti. In ker se vam to, nekaterim velikokrat dogaja, ste v svoji velemalomeščanski proletarski omejenosti pravi zarukanci, še 25 le po padcu komunizma častilci ene od treh velikih tragedij preteklega stoletja. In ne vidite čez ljubljanski plot. Pa mislite, da ste popek sveta. Joj kako smešno, morda boste to ugotovili ko boste enkrat lačni, prej ne. Slovenci v Argentini – pojte jih pogledat, odprti, izredno zabavni, sproščeni, ta pravi svetovljani. V nasprotju s samopomebno na blogih zelo prisotno sceno. Tam so ljudje kulturni, ne slišiš te vulgarnosti, barbarizma, ki ga nekateri širite. Ampak vse se vrača, brez skrbi..

  6. Dejan in ostali oboževalci ”povojne migracije”.
    Dejstvo je, da gre v tem primeru za same narodne izdajalce iz časa 2. svetovne vojne, ki so lizali podplate okupatorju, ki je imel jasno izpričan namen po uničenju našega naroda. To je ena največjih sramot slovenskega naroda, zato se nam zdi žaljivo reklamiranje te ”za Boga i Hrista protiv komunista” jakatov v Argentini. Da posledično zavrženi narodni izdaji zaradi morda nekakšne kolektivne slabe vesti ohranjajo slovenstvo (v kolikor ga res, sklepam, da prej katolištvo v slovenskem jeziku), je stvar njihove lastne karme, ne pa nas v Sloveniji. Saj ne bomo kolonijo (prilično imenovano: ”Nova Slovenija”) v južni Ameriki ustanovili.

    1. s svojim zapisom spet pozivate k eklatantnemu kršenju slovenske ustave in drugih pravnih predpisov, kar je popolnoma nesprejemljivo! če ustava zagotavlja prepoved diskriminacije na podlagi narodne pripadnosti in verskega prepričanja to pomeni tudi prepoved diskriminacije Slovencev in katoličanov. tudi vsakršno kategoriziranje kdo lahko je Slovenec in kdo ne je torej nedopustno! to velja tako za prebivalce Slovenije, kot rojake izven matice (kar jim je zagotovljeno v 5. členu ustave).

      “je stvar njihove lastne karme, ne pa nas v Sloveniji” – tudi jaz plačujem RTV prispevek in imam pravico do takšnih prispevkov, ki me zanimajo. če lahko jaz prenašam na tem javnem zavodu množico vsebin ki me ne zanimajo, boste pač tudi vi morali to, ki vam ni po godu. tudi jaz sem tukaj in sem kakršen sem. in takšnega kakršen sem me boste moral sprejeti. pa pika.

      dialog med dvema je smiseln le, če si oba prizadevata za resnico in sta pripravljena prisluhniti argumentom drugega govornika. in dopuščata možnost, da ju bo sogovornik z argumenti prepričal v nekaj popolnoma nasprotnega od tega v kar sta bila do sedaj prepričana. vaši žaljivi čustveni izbruhi, v katerih ni nobenega racionalnega argumenta, tega standarda ne dosegajo. zato je najino dopisovanje že v naprej obsojeno na nekonstruktivnost in ga posledično s tem zapisom zaključujem.

      1. Dokler v ustavi piše, da je Slovenija sekularna država, lahko imate katoliki toliko pravic kot vsi ostali. Moralno si jih sicer zaslužite toliko, kolikor jih sami priznavate drugim (torej nič). Ampak, dokler boste proračunsko, javno-RTV-programsko in medijsko priviligirani, ste zadnji, ki lahko govorite o diskriminaciji.

        Pa, kdaj ste si katoliki nazadnje prizadevali za resnico (v pravem pomenu besede, t.j.)?

  7. bom požrl besedo in se še enkrat oglasil (a le tokrat!)

    ne vem, po čem sklepate, da sem sam katoličan. ste res tako prepričani, da v Sloveniji res ni nobenega nekatoličana, ki bi spoštoval 41. člen ustave, ki zagotavlja svobodo veroizpovedi vsem, torej tudi katoličanom?
    kaj ni ta trditev v nasprotju z vašim predhodnim zapisom, da v Sloveniji nista le dve strani, ampak jih je več? v zadnjem zapisu pa ostro delite na dve skupini – aboslutno dobro in absolutno slabo.
    postajate si kontradiktoren.

    res je, 1. odstavek 7. člena ustave določa, da so v Sloveniji država in verske skupnosti ločene. kar pomeni ločenost oblasti in pravnih sistemov, ne pa izločitev vere iz javnega prostora. to določbo vsebuje večina evropskih držav (in popolnoma vse katoliške) in tudi Evropsko sodišče za človekove pravice se je (predvsem v primeru Lautsi v. Italija, pa tudi v drugih) izjasnilo kaj to pomeni – obvezno dopuščanje pluralnosti veroizpovedi. torej naj bodo prisotne vse in to po načelu enakopravnosti (in ne enakosti!) – kar piše tudi v 2. odstavku 7. člena slovenske ustave (verske skupnosti so enakopravne). torej, pri javni podpori in javni prisotnosti verskih skupnosti se upošteva tudi velikost skupnosti, njen zgodovinski pomen za to družbo in današnjo vlogo v družbi (ker so verske skupnosti enakopravne in ne enake, da bi vsem pripadalo enako).
    in nikar ne gre pozabiti, da ima 7. člen ustave tudi 3. odstavek, ki zagotavlja svobodno delovanje verskih skupnosti.
    pravo ni umetnost, kjer si vsak lahko stvari razloži kot njemu najbolj ustreza, ampak je pravo znanost, kjer stvari pač so tako kot si. kakšen tečaj ustavnega prava vam ne bi škodoval.

    ali Slovenija to načelo enakopravnosti (ob upoštevanju svobode verovanja, svobode delovanja in ločenosti) izvaja uravnoteženo (v tem primeru ali sorazmerno, ali prekomerno ali diskriminatorno za katoličane) je lahko stvar različnih prepričanj, a ta morajo biti podprta z racionalnimi argumenti in ne otročjimi čustvenimi žaljenji. tako pa bi vam na vse vaše trditve odgovoril že če bi le ponovil zadnji odstavek mojega zadnjega zapisa.

    s tem pa sva se že precej oddaljila od Slovencev v Argentini, ki očitno nikakor niso edini predmet vašega sovraštva. a to je vaš problem, ne moj.

    pa srečno!

    1. Aha, sedaj vidim, kakšno ”resnico” katoliki iščete.
      Namreč, delitev na aboslutno dobro in absolutno slabo nima nobene veze z nazorskimi subkulturami v Sloveniji. Res, da so katoliki zgodovinsko preverjeni troublemakerji (nasilno pokristjanjevanje, fevdalno poneumlajnje, inkvizicija, čarovniški montirani procesi, proti-reformacija, ločitev duhov, kolaboracija z okupatorjem, denacionalizacija in tajkunjenje MB nadškofije, …), a obstajajo še ostale skupine, ki niso ravno pozitivne. Nobene kontradikcije tu ni.
      Potem, glede sekularnosti katoliških držav, še ena katoliška ”resnica”, upoštevajoč, da Vatikan, Malta, Andora in podobno niso ločene od Cerkve, za sekularne države pa težko rečemo, da so katoliške (kot da bi rekli, da so komunistične demokratične).

      T.i. ”rat lines” emigracija v Argentino je tesno povezana s katoliško subkulturo, zato po moje ni nič narobe, če stvar malce razširimo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s