Nekateri Iračani izgubljajo vero v Boga

Po anketi opravljeni leta 2011, je na vprašanje, ali verjamejo v Boga, z ne odgovorilo 7 %  ne, 4% pa z verjetno ne. 21% jih je odgovorilo z verjetno da in 67% z da. Kot piše Mariwan Salihi se nekateri iraški mladi kljub nevarnostim obračajo k ateizmu.

Na drugi strani so verski skrajneži, ki so v imenu svoje religije pripravljeni na najhujša grozodejstva.  Eden izmed mladih, 22-letni Al Baghdadi, pravi, da je Koran poln napak. ‘Ateist sem postal v rani mladosti,  ko sem podrobno raziskal svojo prejšnjo religijo, Islam. Odkril sem,  da moja religija ni edina, ki obstaja na svetu; obstaja več kot 1100 drugih veroizpovedi  in vsi njihovi verniki trdijo, da njihova religija raširja absolutno resnico.’

Le kaj bi z njim naredili skrajneži, če bi ga dobili v roke.

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko Iračanov je po vseh teh letih vojskovanja, trpljenja in bolečine izgubilo svojo vero, ko so se spraševali, zakaj Bog dopušča takšno zlo, pogosto s strani tistih, ki se vojskujejo v njegovem imenu.

Advertisements

6 thoughts on “Nekateri Iračani izgubljajo vero v Boga

  1. Vse v redu, ampak zakaj bi Boga skrbelo karkoli od tega, kar se dogaja na svetu? To je, kot da bi človeka skrbele razmere v mravljišču… oziroma, razpon med človekom in mravljami je neprimerno manjši, kot pa med človekom in Bogom (stvarnikom vesolja itd….). Če človeka nič ne zanimajo dogajanja v mraljišču, potem je Bogu še 10^100-krat manj mar za to, kaj počne človek…

  2. Jah no, pri vseh teh velikih religijah je Bog pač predstavljen kot nekdo, ki mu je mar. Če ne bi bil takšen, tudi nikomur ne bi bilo pretirano mar zanj in ne verjamem, da bi se skrajneži razstreljevali v imenu nekoga, ki bi se na njihovo vero požvižgal. In potem tudi nihče ne bi gradil templjev in si nabavljal ikone in podobno. Pa saj je logično, iz razvoja človeštva, da so si ga ljudje naslikali kot pomoč. Ko je bilo hudo, so potrebovali pomoč ali vsaj razlago, zakaj so stvari takšne, kot so.

  3. Ah ne, po moje je to samo krščanstvo (človek = slika Boga) in njen odrešenjski pogled.

    Lahko tudi druge monoteistične religije, ampak tudi te v dosti manjši meri. V bistvu Islama, o katerem je članek, ne poznam toliko. Pri monoteističnem hinduizmu (višnuizem) se Bog vpleta samo toliko, da uniči največja zla, ki se pojavijo na svetu (preko avatarjev, kjer so tudi “zla” avatarji kakšnih slabih sil od drugod). Drugače mi ni prav dosti mar, kaj počne človek.

    Pri budizmu in ostalih hindujcih pa temu niti slučajno ni tako, tam so pač pravila, ki so bolj podobna fizikalnim zakonitostim (samsara, karma, …) oz. ontologija celotnega sveta (v katerem je fizikalni svet samo ena mala podmnožica) in duhovna pravila (katerih vedenje ni fiksno, ampak se skozi čas spreminja), potem pa si človek sam izbira. Taoizem, konficianizem, šintoizsem so pa sploh čisto drugačni, ne vem koliko je v njih ta tema sploh smiselna.

    Stališče, da si je človek naslikal Boga (religijo) kot pomoč, je ateistično stališče. Jaz o tem stališču nimam dokončne sodbe, mogoče je bil kak del prareligij tudi v tem, ampak se mi ne zdi smiselno vse religije zvesti na to eno dejstvo. V bistvu je tudi malo bustasto, neandertalci so kar naenkrat začeli bati groma in strele, pa so si ju začeli predstavljati kot božanstvi… 🙂 Meni to ni prepričljivo.

    Poleg tega je bila situacija v preteklosti, srednjem veku, bivših cesarstvih še dosti slabša kot danes, pa se vera vseeno ni izgubila.

  4. Ne vem, zakaj bi bilo to, da si človek Boga ustvarja po podobi, ki mu je najbolj uporabna, celo včasih po lastni podobi, bilo samo ateistično stališče.

    Saj veš, tale zgodba:

    Jaz mislim, da smo v svoji zgodovini živeli na trgu religioznih idej in ljudje so si jemali tiste, ki so jim bile najbolj uporabne. Če je bil Bog groma uporaben zato, da si si razlagal svet, zakaj pada dež, zakaj grmi pa nisi imel od tega nobene koristi. Potem ti pride nekdo in reče, če boš molil tega Boga in mu postavil tempelj, ti bo bolje in dobiš templje. Ampak ker se ljudem še vedno dogajajo slabe stvari, pride nekdo in reče, to je zaradi tvojega prejšnjega življenja. Nekatere to zadovolji, drugi imajo pa raje drugačno razlago. Na svetu so tudi temne sile in se bije boj med dobrim in zlim, po smrti pa pride nagrada in kazen. In tako dalje. Poenostavljam, seveda..

    To samo po sebi ne pomeni, da Boga ni, ampak da si vsak svet okoli sebe predstavlja po svoje. Različna geografska območja, različne nevarnosti, različni užitiki, različne kulture, itd…

    Vsekakor pa mislim da v vseh religijah obstaja nekaj, lemur bi rekel, občutek, da je Bogu mar. Nekje bolj neposredno, drugje posredno. Če vzameš tudi karmo in trdiš, da je Bogu vseeno, je pa vseeno res, da če boš počel napačne stvari, boš kaznovan, oziroma, se boš učil dalje.

  5. Tale indijska zgodba je sicer parafraza znanega verza iz Ved, v resnici je pa tako, da se 4 osebe morda res dotikajo slona, ena se dotika lačnega tigra (in to po obrazu), ena pa (misli da) se
    dotika roga samoroga… 🙂

    Če bi kakšnemu koli Bogu bilo res mar za človeka, bi imel svojega predstavnika, pomočnika na Zemlji vedno in povsod, ne pa enkrat na vsako miljardo let, na točno določenem mestu 🙂 (pa, jasno tudi na vseh planetih drugod po vesolju, kjer je to potrebno).

    Tako da, po moje ali Boga ni ali pa mu ni mar. Vere so pač lahko radikalno različne.

    Vsak povprečno izobražen budist “ve”, da ni Boga, da ne govorim o menihih.

    V vedanti je “neosebni Bog” za razliko od nekoga, ki bi mu bilo mar, bolj kot Sonce, ki seva energijo, ki potem ustvarja različne vremenske pojave v atmosferi odvisno od lokalnih pogojev, od prijetne sapice, krepčilnega dežja, do viharjev, tornadov in žleda. V bistvu je to nekakšna analogija, v resnici pa samo Bog obstaja, vse razlike so samo posledica božanske moči, da ustvarja razlike tam, kjer jih ni, vse se dogaja v Bogu – dokler se posamezna relativna entiteta ali “duhovno razvije” nad te zakone, ali se pač toliko odreže od Boga, da izgubi vsak temelj v njem in izgine.

  6. Jah , no, budizem je tako bolj kot ne filozofija. Vsaj tako te učijo na FDV. Ampak ne vem, ali je FDV najboljša pri poučevanju sveta religij.

    Kar sem hotel reči o prisotnosti in neprisotnosti Boga, lahko to po moje v krščanstvu povezujemo s svobodno voljo. Če bi bil Bog vedno prisoten, ne bi moglo biti svobodne izbire, ali verjameš ai ne, ker bi to bilo pač dejstvo, ne le domneva. Kakor pa je zda pa je vse megleno in na koncu potrebuješ leap of faith. Verjetno bi kak krščanski apologetik to tako predstavil.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s