Medtem ko centri moči na zahodu snujejo nove sankcije proti Rusiji, poteka tudi medsebojni boj, kdo bo nosil največji delež bremena. Sankcije namreč ne bodo prizadele le Rusije, ampak tudi zahod. Dokler gre le za impotentne prepovedi obiska zahodnih držav, v resnici prave bolečine ni ne na eni, ne na drugi strani. Ko pa so na vrsti konkretnejše sankcije pa tudi velike države raje razmislijo.

Francija je že pred leti z Rusijo sklenila pogodbo o prodaji dveh nosilk helikopterjev tipa Mistral, od česar si je obetala 1,2 milijarde evrov, dobila pa je tudi veliko delovnih mest. Na drugi strani so Rusi dobili dostop do zahodne tehnologije in pomemben dodatek svoji mornarici. Zdaj bi se naj Francija tej pogodbi v okviru sankcij proti Rusiji odrekla,  a kaže, da v Parizu niso ravno veseli nad tem. Še več, svoje obveznosti bi naj izpolnili, saj bi sicer bili sami oškodovani bolj, kot cilj sankcij.

Mnogo je držav, ki razmišljajo podobno in v zakulisju nedvomno potekajo ostri boji, kakšne sankcije bi naj bile na koncu uvedene. Nekatere države so izpostavljene manj kot druge, tretje so spet bolj pripravljene žrtvovati svoje blagostanje, da bi zadale bolečino svojim zgodovinskim nasprotnikom. Med slednje spadajo predvsem Poljaki in baltske države. Nemci, recimo, imajo drugačne interese. Še celo Britanci se bojijo za svoj finančni sektor. Če si pogledamo izpostavljenost držav uvozu ruskega plina, tudi lahko vidimo, da bi ene države pri prekinitvah dobave le tega bile mnogo bolj prizadete, kot druge.

ZDA po drugi strani, bi z ostrejšimi sankcijami le pridobile, saj bi s tem evropske države bolj navezale nase, medtem ko kakšnih posebnih gospodarskih posledic ne bi utrpele.