Stabilnost v nestabilnosti

Zadnja leta smo v Sloveniji priča hitremu menjavanju tako vlad, kot tudi političnih strank in vodilnih osebnosti. Danes so še na vrhuncu priljubljenosti, jutri jih že ni več. Izvolimo nov Državni zbor, a odnosi se že začnejo krhati in prej ko slej razbijejo vladajočo koalicijo. Politiki, ki so še včeraj držali vajeti v rokah, so hitro pozabljeni. Le spomnimo se jih, Katarine Kresal,Gregorja Golobiča, bratov Podobnik, bratov Šrot, že igor Šoltes je, čeprav izvoljen v Evropski parlament, skorajda izginil z radarja javnega mnenja.

Kdo bi si mislil, da živimo v časih velikih sprememb. Kako ne, če pa instant stranke prevzemajo oblast in obljubljajo vse mogoče. Toda v resnici je povsem drugače. Gospodarsko političen sistem je neverjetno stabilen in skoraj nič se ne spreminja. Ko nove poliitčne sile prevzamejo oblast, nadaljujejo delo prejšnje, ki so jo znale prej še kako kritizirati. Čim več je treba privatizirati, državo bolj ali manj zmanjšati, uvesti nepremičninski davek, znižati obremenitve delodajalcev, izvesti pokojninsko reformo, trg dela narediti čim bolj fleksibilen…. Včasih se zdi, da nam vlada ena sama partija, ki se v posmeh državljanov deli na nekaj skupin in potem le navidezno prepira.

Če oblasti ni mogoče zamenjati na miren način, na volitvah, se to pogosto zgodi nasilno. Tako so padli komunistični režimi vzhodnega bloga. Morebiti bi se vse drugače odvilo, če bi obstajalo več partij, ki bi druga drugi igrale alternativo, če bi v medijih bilo več navidezne svobode in bi ljudje lahko rekli, kar koli bi hoteli, lahko bi protestirali, lahko bi volili kogar bi hoteli, lahko bi tudi kandidirali. Potem, ko bi na nekaj volitvah ljudje izbrali vedno novo partijo, da spremeni razmere v državi in se nič ne bi v resnici spremenilo, bi postali apatični, del bi postal odvisen od površnih razprtij in sistem bi se ohranil.

Nekako tako deluje zmes kapitalizma in demokracije, v kateri živimo. No, vladavino ljudstva moramo prej kot za demokracijo imenovati za republiko, saj državljani sami ne glasujejo o zakonih, ampak imajo zato zastopnike, ki večinoma izhajajo iz priviligiranih slojev. Ali so bogati, ali so izboraženi, ali dobro povezani, ni pomembno. Rudarjev in čistilk v Državnem zboru in po parlamentih sveta ne boste našli veliko. Ljudje so ujeti v igro medijske manipulacije, ki jo igrajo tako politične skupine, kot tudi zakulisni interesi, bodisi gospodarski ali medijski in zelo veliko jih kmalu postane apatičnih in ne vidijo več smisla, da bi se naprezali. Drugi iščejo nove alternative in volijo, kakor je to primer v Sloveniji, instant stranke, ki jim na prvo žogo ponudijo nekaj novega, naslednji trenutek pa nadaljujejo s staro politiko. Na tak način sistem ostaja stabilen, čeprav se zdi vse prej kot to. Afere in padanje podpore vsakokratni vladi, predčasne volitve, razpadi političnih strank in pojav novih, vse to je le površje, spodaj pa se vse odvija po nekih drugih pravilih.

Ali kot pravijo, bolj se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s