V zadnjih dneh se je izkazalo, da tudi Slovenija ni imuna na izvoz borcev v vojni v Siriji in Iraku, kjer je okrepitev skrajnežev in ustanovitev njihove Islamske države povzročila takšno paniko, da je prišlo do letalskih napadov ZDA in zaveznikov. Iz Slovenije sta se v Sirijo odšla boriti dva Slovenca, kar je kaplja v morje ob vse tisočih, ki so tja odšli iz Evrope. Ne le borci, tudi številne ženske so se odpravile tja in se zavestno odločile, da je strog in skrajen red v tistih krajih zanje boljši od liberalne Evrope.

Toda, mar imamo dokaze, da se res vsi Evropejci, ki se odpravijo v Sirijo, v resnici borijo za IS? Kam pa je šla zmerna opozicija, na ramenih katere so zahodne sile in njihovi arabski zavezniki, tudi Turčija, menile vkorakati v Damask in zrušiti režim Bašarja al Asada? Oni so še vedno tam, še vedno se borijo, le da se zdi, da so v izrazito podrejenem položaju. Ti ljudje so seveda bili vedno deležni vsaj moralne podpore od zunaj, s strani velikih sil, ki zdaj bombardirajo cilje Islamske države. Zagotovo so jim te sile tudi dobavljale orožje. Orožje, od katerega je veliko lahko končalo prav v rokah skrajnežev.

V Iraku se je po drugi strani zgodilo nekaj prav smešnega. ZDA so oborožile iraško vojsko, ki se je v stiku s skrajneži zlomila in za seboj pustila velike količine tega orožja. Zdaj bodo Američani in zavezniki morali bombardirati svoje lastno orožje. Kakor v Iraku, tako v Siriji, se je krog sklenil.

Kako lahko ločimo med tistimi Evropejci, ki se v Sirijo gredo borit za IS in med drugimi, ki se borijo za bolj liberalno opozicijo? Ene razglašamo za teroriste, druge za borce za svobodo. Ene bi morali po vrnitvi domov spremljati na vsakem koraku, druge bi morali slaviti kot idealistične prostovoljce, ki so pred krvavimi rokami režima skušali obvarovati civiliste. V resnici zelo težko ločimo ene od drugih in zato je vmešavanje v sirske notranje zadeve že od vsega začetka tako polno nevarnosti. V Iraku se po drugi strani slikajo malo bolj jasne razmejitve, a tudi tam ne bi smeli biti tako zelo vase prepričani, da vemo, za koga se v resnici borimo.

Zdi se, da druge možnosti, kot obračunati s skrajneži iz Islamske države sploh nimamo. A pri tem bi se morali vprašati, kdo nas je sploh spravil v takšno godljo.