Libija je že vse od padca Gadafijevega režima leta 2011 nemirna in skrajneži so se v takšnih razmerah dobro znašli. Najprej so izkoristili vojaško podporo tujih sil, potem pa odsotnost močne centralne oblasti, ki bi jih lahko držala v šahu. Nič presenetljivega torej, da se je na vzhodu države pojavila skupina, ki je pozvala prebivalce regije, naj podpirajo Islamsko Državo v Iraku in Siriji.
V vzhodnem pristaniškem mestu Derna so pripadniki skupine Jaish al-Islam priredili shod, na katerem so plapolale črne zastave Islamske Države in na katerem so pozivali množico k podpori tej novi tvorbi, ki ne priznava starih meja in voditeljem skupine. Libijska vojska območja ne nadzoruje več in izvaja letalske napade, kar pa ni dovolj za zmago.
Intervencija tujih sil v libijsko revolucijo se je končala s stvaritvijo nestabilne države, s kaosom, v katerem so in še bodo cveteli razni ekstremizmi. Če je Gadafi bil pokvarjen voditelj pa je vsaj zagotavljal dobršnjo stopnjo predvidljivosti in stabilnost, sploh potem, ko se je bolj kot ne odrekel svojemu avanturizmu in podpiranju terorizma. Zagotovo ni bil model demokratičnega voditelja in prebivalci Libije so imeli vso pravico, da so se mu uprli v upanju, da si lahko zagotovijo bolj svobodno politično ureditev, v kateri jih ne bo preganjal strah pred zloveščo centralno oblastjo. Toda upanje se je na koncu izjalovilo in dobili so nedelujočo državo.
Tuje sile so razmišljale le do padca Gadafijevega režima in so se zadovoljile s tem, da so ga odstranile, zatem pa ni bilo nobene prave strategije več. Nafta že še teče, a napad na ameriško diplomatsko misijo v Bengaziju in smrt ameriškega veleposlanika ter izvoz skrajnežev kažeta na to, kako nepremišljeno je bilo posredovanje. Ko bi moralo priti do obsežne pomoči novi Libiji, so jo preprosto pustili na cedilu. Posledice so slabe in slej ko prej se bo z njimi treba soočiti.
Prikrito se z njimi seveda že soočajo države v regiji. Združeni Arabski Emirati, ki sodelujejo tudi v napadih na cilje IS v Iraku, naj bi že pred časom s podporo Egipta izvajali letalske napade na cilje skrajnežev v Libiji. Sploh egiptovska vojaška hunta ima veliko težav z domačimi skrajneži, ki jih je še bolj radikaliziralo strmoglavljene njihovega demokratično izvoljenega predsednika. Zadnji napad na polotoku Sinaj, v katerem je bilo ubitih 33 egiptovskih vojakov, to lepo dokazuje.
Medtem pa se moč skrajnežev samo še krepi. Polovični ukrepi jih zagotovo ne bodo ustavili, niti če pridejo v obliki občasnih letalskih napadov, kakršne ZDA in zavezniki izvajajo v Iraku in Siriji. Pred nami je ali dolga vojna omejenih vojaških operacij tujih sil ali pa večje posredovanje. Na žalost se zdi, da pravega odgovora, kako porast ekstremizma končati in ustvariti stabilne razmere, nima nihče. Oziroma, da je v interesu nekaterih, da se takšno stanje ohranja.
Jinov svet 
Resnica o Gadafiju in 16 stvari katere Libija po letu 2011 več ne bo videla
evo nekaj podatkov o izvozu ameriške ”demokracije”
Se človek res zamisli….>
> Resnica o Gadafiju in 16 stvari katere Libija po letu 2011 več ne bo videla na strani youtube :
>
> 1. V Libiji ni bilo računov za elektriko, saj je bila zastonj za vse prebivalce.
>
> 2. V Libiji so bili brez obrestni krediti. Vse banke v Libiji so bile državne in po zakonu so bili bančni krediti za državljane Libije dajo z 0% obrestmi..
>
> 3. Imeti hišo se v Libiji se je smatralo kot človeška pravica.
>
> 4. Vsi mladoporočenci v Libiji so od države dobili 60.000 dinarjev (okrog 50.000 dolarjev), da si kupijo hišo in začnejo skupno življenje.
>
> 5. Izobraževanje in zdravstvena zaščita v Libiji so bili zastonj. Pred Gadafijem, je bilo samo 25% državljanov pismeno. Danes je ta številka večja od 83%.
>
> 6. V kolikor so v Libiji želeli začeti s kmetijstvom, so od države dobili hišo, njivo, opremo, seme in živali… In to vse zastonj, za lažji začetek z delom.
>
> 7. V kolikor državljan Libije ni našel ustrezne medicinske in izobraževalne usluge v svoji državi, mu je ta plačala
> pot v tujino z 2.300 dolarjev pomoči mesečno za čas odsotnosti.
>
> 8. V kolikor je prebivalec Libije kupil novi avto, mu je država subvencionirala 50% cene.
>
> 9. Cena bencina u Libiji je bila 14 centov za liter ( leto 2011 )
>
> 10. Libija je bila država, ki ni bila nikomur nič dolžna. Njene rezerve 150 milijard dolarjev so v tujini zamrznjene.
>
> 11. V kolikor državljan Libije po končanem šolanju ni mogel dobiti ustrezne službe, mu je država plačevala povprečno plačo za njegov poklic, dokler ni našel delo.
>
> 12. Del zaslužka od nafte katero je Libija prodala, se je vplačevalo na račun vsakega državljana Libije.
>
> 13. Mater ki je rodila otroka, je dobila od države pomoč od 5.000 dolarjev.
>
> 14. 40 štruc kruha v Libiji je stalo 15 centov.
>
> 15. 25% državljanov Libije ima diplomo fakultete.
>
> 16. Gadafi je izvajal največji projekt namakanja na svetu znan kot “Great Manmade River Project”, z namenom, da bi vodo naredil dostopno po celotni puščavi.
>
> KOMENTAR: NAJ ŽIVI GADAFIJEVA DIKTATURA in NJEMU PODOBNI VODITELJI !!
> Gadafi je tudi storil napako, ko je poskušal uvesti Afriški Dinar, da bi za razliko od nas bila celotna Afrika finančno neodvisen od svetovne banke, IMF – mednarodnega denarnega sklada in drugih podobnih organizacij, ki so zasužnjile človeštvo z dolgom, kot se to dogaja nam v Sloveniji.
> ZDA in EU so Libiji bili dolžni 200 milijard za izročeno nafto. Upam, da komu še ni jasno, da zdaj razume zakaj so vojne po sveti kot je bila v bivši Jugoslaviji, Iraku, Afganistanu,…
————————————————————————————————————————–
————————————————————————————————————————-
TAKEGA DIKTATORJA JE LEPO IMETI ! VZAME BOGATIM IN DA REVEŽEM !
PRI NAS JE RAVNO OBRATNO !
UF ! POZABIL SEM da je pri nas STRANKOKRACIJA , ki dela ravno nasprotno !