Politika sovraštva v boju za zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Medtem ko boj za uveljavitev v Državnem zboru sprejetega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih gre svojo pot skozi zbiranje podpisov za referendum, odločitve večine v DZ, da referendum onemogoči in prihodnje odločitve Ustavnega sodišča, se razrašča politika sovraštva, s katero obe strani skušata mobilizirati čim več privržencev.

Z grobimi potezami lahko orišemo to politiko sovraštva. Na eni strani so se nasprotniki obesili na pravico do posvojitve otrok. Ker nekako ni več v duhu časa, da bi odprto sovražili istospolno usmerjene, je bolje poudarjati ‘za otroke gre!’ S tem je lažje prikriti sovraštvo do istospolno usmerjenih in hkrati na svojo stran pridobiti tudi tiste, ki bi jim drugače bilo povsem vseeno. Z ‘za otroke gre!’ se vpliva na čustva veliko državljanov, na strahove, da bodo otroke v last pridobili drugačni ljudje, ljudje, ki jim bodo vsiljevali drugačne poglede na svet. Tukaj ne gre nujno za versko komponento, saj je tudi mnogo nevernih, ki razmišljajo podobno, ki sveto verjamejo, da bodo otroci, ki jih bodo posvojili istospolno usmerjeni, na slabšem, kot tisti v družinah z očetom in materjo. Pa četudi je tudi po novem zakonu zelo malo možnosti, da bi istospolno usmerjeni pari lahko posvojili kakšne večje število otrok.

Na drugi strani se politika sovraštva kaže v napadih na RKC, ki se je aktivno vključila v zbiranje podpisov za referendum. Ti napadi se kažejo tudi v slikanju vsaj nekaterih vernih družin kot moralno propadlih, kot takšnih, v katerih vladajo nasilje, alkoholizem, beda. S tem bi se naj dokazovalo, da tistim, ki vpijejo ‘za otroke gre!’ v resnici za otroke sploh ni mar, kar je seveda tudi res, a vtis ki se ustvarja je, da so kot slabi starši označeni kar vsi kristjani.

Če bo dovoljen referendum, bodo napadi z obeh strani samo še hujši.

Pri tem je nujno razumeti, da se rišejo preveč površne delitve zagovornikov in nasprotnikov novega zakonika. Ni vsak veren katoličan avtomatsko že proti, po drugi strani pa je jasno, da je veliko sicer klasičnih volivcev strank, ki zakonik podpirajo, zdaj na nasprotnem bregu. Ne gre za nasprotje med SDS in NSi na eni in SMC, SD, ZL na drugi strani, čeprav je jasno, da gre za veliko prekrivanj. Če bo do referenduma prišlo, lahko družinski zakonik potopijo državljani, ki sicer nikoli ne bi volili NSi in SDS. Resnici na ljubo ti dve stranki, niti z aktivno podporo RKC, sami ne moreta zmagati na referendumu. Po novih referendumskih pravilih mora namreč proti glasovati 340000 volivcev.

Za slovensko družbo bi bilo mnogo bolje, če bi namesto politike sovraštva prevladali bolj zmerni glasovi, toda manipuliranje s strahovi državljanov in razpihovanje sovraštva ljudi mobilizira bolj, kot pozitivne zgodbe. Le zakaj mislite, da se toliko let po koncu druge svetovne vojne še vedno ukvarjamo z domobranci in partizani. Kar je milo rečeno žalostno.

Advertisements

4 thoughts on “Politika sovraštva v boju za zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

  1. “Jin meni, da zagovorniki “pravic otrok” pod to parolo v bistvu skrivajo sovraštvo do istospolno usmerjenih.”

    Jin, nič ti ne zamerim tvojega stališča do tega zakona in do referenduma. A to, da se, kot zgoraj, greš tudi amaterskega psihoanalitika, se mi pa zdi – blago rečeno – bebavo.

  2. Rado,
    torej misliš, da ni res? Kaj se pa skriva? Ljubezen do istospolno usmerjenih? Po moje da ne. In ne vem, zakaj bi to bila kakšna amaterska psihoanaliza, prej navadno opažanje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s