Ruska zunanja politika je le reakcija na zunanje grožnje

Ruski predsednik Vladimir Putin je o vojaškem posredovanju v Siriji dokaj jasen. Gre za omejeno operacijo, v kateri ruske oborožene sile sodelujejo z letalstvom, da bi podprle režim Asada al Bašarja in uničile njegove nasprotnike. Kopenskega posredovanja po njegovih besedah ne bo, breme bojevanja ne tleh bodo prevzeli vojaki sirskih oboroženih sil.

Za razliko od ZDA, Saudske Arabije, Turčije, evropskih držav, ima Rusija strategijo mimo brezglavega rušenja režima, brez odgovora na vprašanje, kaj potem. Asadu zagotoviti preživetje in uničiti njegove nasprotnike, s tem pa povrniti stabilnost v Sirijo. Tudi če ta utegne priti v obliki strahovlade. Pri tem razlikovanja na zmerne in skrajne upornike ni, za Ruse so kar vsi skrajneži ali Islamske države, ali al Kaide in kot takšni ne le nevarni za celotno regijo, ampak dolgoročno tudi za Rusijo samo. Kar nekaj upornikov je namreč borcev, ki so prišli iz Rusije, vmes so tudi Čečeni, ki so v zadnjem desetletju postali plačanci in se borijo v številnih vojnah.

Ruske zunanje politike ni težko razumeti. Kaj je Sirija Rusiji, se vprašate? Če na Bližnjem Vzhodu nastane delujoča države skrajnežev, z Bagdadom in Damaskom pod svojim okriljem, lahko ta postane vir resnične teroristične grožnje, z borci, ki poti ne bodo našli samo nazaj v Evropo, ampak tudi v Rusijo. Ker se v Siriji vedno bolj bije bolj med režimom in Islamsko državo, zmerni uporniki pa so, tudi ZDA to priznajo, čista polomija, so se v Kremlju odločili, da stavijo na manjše zlo in preprečijo najhujše.

Propagandni mlini ob ruskem posredovanju v Siriji delujejo z največjo zmogljivostjo. Rusijo skušajo predstaviti kot imperialno silo, ki skuša po Ukrajini, zdaj še v Siriji postaviti temelje novega imperija. Resnica je malo drugačna, seveda. Ne v Ukrajini, ne v Siriji, Rusija ne nosi odgovornosti za začetek krvavih zapletov, ki so prišli po množičnih protestih, ki so se sprevrgli v eni državi v uspešen, v drugi pa v neuspešen poskus prevzema oblasti. V obeh primerih je le reagirala. Jasno je, da so ZDA in njeni zavezniki Ukrajino pahnili v državljanjsko vojno. Jasno je tudi, da so v Siriji izkoristili zahteve med množicami po več svobode za napad na iranskega zaveznika Asada, spet, s krvavimi posledicami. Jasno je tudi, da je v obeh primerih Rusija začutila nevarnost in je v enem prej, v drugem pa kasneje, posredovala.

Putin ne obnavlja Sovjetske Zveze. Nobenega načrta za invazijo v vzhodno Evropo ni, nobene želje ruskemu imperiju priključiti Poljsko in Češko. Še Ukrajine ne. Sirija ne bo postala ruska kolonija. Vse kar se dogaja, so ruski obrambni manevri, da se ZDA z zavezniki ne bi še bolj približale njihovim mejam, da ne bi prišlo do izvoza nestabilnosti z Bližnjega Vzhoda v Rusijo, da ne bi prišlo do poskusa barvne revolucije v Moskvi. To so le reakcije na zunanje grožnje. Ne imperialni program.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s