‘Hir aj kom, hir aj go’ je kriv, da je Val 202 predvajal premalo slovenske glasbe

Februarja letos sem pisal o kvotah predvajane slovenske glasbe in napadu na svobodno izbiro.

Ob takšnih zakonih, kakršen je ta, nam postane tudi bolj jasno, zakaj ta država ne deluje najbolje. Zakaj potrebuje toliko denarja. Pomislite, nekdo vam mora računati, koliko slovenske in koliko tuje glasbe je predvajal. Gre za dodatno delo. Imate tudi nekoga, ki mora to nadzorovati in ki ga plačate vi, davkoplačevalci. Če kvot ne bi bilo, ne bi bilo ne dodatnega dela, ne večje porabe denarja za nekaj državnih uradnikov. Podobno je še na številnih področjih, kjer se po nepotrebnem komplicira, s tem pa ustvarja potrebe po novih in novih zaposlenih, po delu, ki v resnici koristi malokomu in po denarju, ki bi lahko ostal v denarnicah davkoplačevalcev ali bil porabljen za kaj bolj pametnega.

Prve posledice zakona, ki predpisuje, koliko slovenske glasbe morajo radijske postaje vrteti, že imamo. Žrtev je Val 202. Zaradi prijave s strani nekega drugega radija, so šli preverjati, koliko slovenske glasbe vrtijo in spornih je 86 sekund. Da, 86. V bistvu, vsega je kriv Magnifico s svojo ‘Hir aj kom, hir aj go’, ki so jo pri Valu 202 smatrali za slovensko, pri Akosu pa za neslovensko.

Dnevnik:

Zakon javnim radiem RTV nalaga, da morajo čez dan zavrteti najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, od tega mora biti 70 odstotkov pesmi tudi v slovenskem jeziku (preostale morajo biti slovenske produkcije, a so lahko izvajane denimo v angleščini ali srbščini). V Akosu so 10. avgusta na podlagi prijave nekega drugega radia tako preverili, ali na Valu 202 upoštevajo zakonske določbe, in ugotovili, da jih ne. »V času med 6. in 18. uro je znašal delež slovenske glasbe, ki je v slovenskem jeziku, 66,3 odstotka, kar je manj kot zakonsko predpisanih 70 odstotkov,« so zapisali v odločbi.

Na Valu 202 so temu oporekali, češ da so, sodeč po svojih evidencah, zavrteli natanko 34 skladb v slovenščini, ki so skupaj trajale 7487 sekund – in s tem za 112 sekund presegli predpisano kvoto. Akos so opozorili, da se radijske in agencijske evidence glede dolžine skladb razlikujejo med seboj, pri čemer agencija zaznava za eno ali dve sekundi krajše skladbe.

Akos je znova preveril svoje evidence ter nekoliko približal svoje podatke radijskim – a ne dovolj, da bi Valu 202 priznali, da izpolnjuje kvoto. »Po ponovnem pregledu posnetkov je agencija ugotovila, da sta začetek in konec posamezne skladbe predvajana kot glasbena podlaga moderatorjevemu govoru,« so odgovorili Valu 202 in dodali, da bodo upoštevali trajanje dejansko slišne glasbe.

Ključen pa je Magnifico; njegova pesem Hir aj kom, hir aj go ni v slovenskem jeziku, so zapisali v Akosu, zato se njenih 198 sekund prav tako ne more šteti v kvoto slovenskih pesmi. Na Valu 202 so tako predvajali le 33 slovenskih pesmi.

Upam, da ste si to dobro prebrali. Ker je definicija norosti. Tukaj se prerekajo za nekaj sekund, v času, ko lahko večina prebivalstva do glasbe pride na druge načine in ne potrebuje radia. Radijske postaje, ki se morajo prilagajati interesom slovenskih izvajalcev in zaščitnikov slovenske besede ali za karkoli že tukaj v resnici gredo, in ki ne upoštevajo želja svojih poslušalcev, samo izgubljajo. Če poslušalstvo namreč hoče poslušati Taylor Swift in jim ni mar Tinkata Kovač, bodo Taylor Swift poslušali in konec. Razen če ne bo čez čas kdo ne preveč bister zahteval, da se še državljane preverja, kaj poslušajo.

Imamo pa tudi neverjetno potrato časa in energije za preštevanje sekund predvajane glasbe. Ko bi se v tej državi ukvarjali s čim bolj pametnim. Ne vem, z brezposelnostjo, minimalnimi plačami ali zadolženostjo. Samo ne s tem, kakšno glasbo predvajajo radijske postaje.

Advertisements