Zakaj podpiram investicijo Magne

Najboljša misel Večerove javne razprave o investiciji Magne v  veliki dvorani Univerze v Mariboru, prejšnji mesec, je prišla proti koncu. Rektor mariborske univerze, Igor Tičar, je dejal, da obstajata dve vrsti ljudi.  ‘Eni, ki imajo rešitev za vsak problem in eni, ki imajo problem za vsako  rešitev.’

Zapleti z načrtovano tovarno Magne na kmetijskih zemljišćih, ki v občini Hoče-Slivnica ležijo med letališčem, avtocesto in železnico, kažejo na globlje probleme slovenske družbe. Magna ni samo ena, je jih več. Srečujemo jih na vsakem koraku in to vedno bolj.  S podobnim nasprotovanjem se sooča tudi vladni projekt drugega tira železnice do Kopra, o katerem bo razpisan referendum. Zgodbo o Teš 6 poznamo. Če bi obveljalo nasprotovanje kritikov, projekt nikoli ne bi bil speljan do konca. Potem imamo še manjše blokade. Nismo sposobni zgraditi nekaj vetrnih elektrarn. Joc Pečečnik recimo ne more, po letih in letih zapletov, uresničiti svoje vizije za Plečnikov stadion, ki zaradi tega klavrno propada. Vse zato, ker ima nekaj posameznikov v okolici pač drugačen interese.

Gradnja tovarne, ki bi naj v prvi fazi v lakirnici zaposlovala nekako 400 ljudi, kasneje pa, in to seveda ni zagotovljeno, čez 1000 ali v končni fazi celo 6000, seveda ni neproblematična. Za slovenske razmere gre za ogromno investicijo, ki območje okoli Maribora spet spreminja v pomemben industrijski motor. Gre za odločitev, da je industrija bolj pomembna od kmetijstva. Vsaj na simbolni ravni. Namreč, da bi postavili tovarno, morajo žrtovati 100 hektarjev zemljišč. Le ta morajo potem nadomestiti in omogočiti kmetom, da še naprej opravljajo svoj posel, a dejstvo je, da se bo obstoječa kmetijska zemljišča zazidalo. To je pomembna odločitev in ni nepričakovano, da se zaradi tega krešejo mnenja. Ali o sečnji gozda (v resnici gre v zadnji verziji za zanemarljivo malo gozda, vsega 4 hektarje). Gre namreč za dve različni viziji razvoja, eno ki želi napredek, delovna mesta, industrijo in drugo, ki želi ohranjati naravo in je zato pripravljena delovna mesta in dobiček, ki ga prinaša takšen projekt, žrtvovati.

Toda, tudi če se ob načrtovani investiciji zavedam problemov, jo podpiram. Verjamem, da lahko imamo industrijo in kmetijstvo hkrati, da lahko obenem ostanemo zelena država. A morebiti je najbolje pogledati na zemljevid in poiskati lokacijo Magnine tovarne v Gradcu, kjer dela ogromno Slovencev. To nam namreč marsikaj pove.

Magnina tovarna v Gradcu zaposluje nekako 10000 ljudi, leži pa na infrastrukturno podobno ustrezni lokaciji, kot bi v Hočah. Ima avtocesto, v bližnini je letališče, tudi železnica ni daleč. Mogoče bo koga presenetilo, da meji na naselje. Verjetno ni niti sto metrov proč otroški vrtec. Zdaj, vprašajmo se, bi v visoko razviti državi, kot je Avstrija, tolerirali umazano in glasno tovarno v bližini naselja? Če bi Magna bila takšen problem, potem bi obrat tam zaprli in se odselili v kakšno državo s cenejšo delovno silo in nižjimi standardi. A se to ne dogaja. Gradnja v Sloveniji ne pomeni zapiranja v Gradcu. Če torej ljudje v okolici obrata nimajo posebnih pripomb, če ni protestov in raznih civilnih iniciativ, ki bi zahtevale izgon industrije iz njihove srede, potem je težko verjeti, da bo obrat v Sloveniji kaj posebej slabši. Slovenci lahko namreč zahtevamo iste standarde, kot Avstrijci in jih tudi dosežemo.

Kaj pa zaposleni? Mnogo Slovencev hodi delat v Gradec, dela tudi mnogo Avstrijcev. Nekateri menijo, da gre za manjvredna delovna mesta, ki bi se jih morali izogibati. Trdim, da ti niso dobro premislili, kaj govorijo. Prvič, lahko rečemo, da so Slovenci, ki hodijo delat v Magnin obrat v Gradec, posebej nezadovoljni? Da se počutijo kot slabo plačani sužnji? Jaz o tem ne vem nič. Po drugi strani tudi Avstrijci delajo tam, tako da ne moremo ravno trditi, da gre za obrat, kjer delajo pripadniki manjvrednih narodnosti ali kaj podobnega.

Trdim, da je potrebno ustvarjati delovna mesta za vse ljudi, kar pomeni, da je tu pa tam potrebna tudi kakšna lakirnica, delovno mesto za ljudi, ki nimajo višje izobrazbe. Posebej naivno se mi zdi, ko kdo razlaga, da potrebujemo delovna mesta, ki ustvarjajo višjo dodatno vrednost, drugih pa ne. Da, super, tudi. Toda vsi nismo inženirji strojništva, vsi ne moremo voditi procesov v napol robotiziranih tovarnah. Nekaj takšnih delovnih mest se najde, a moramo imeti tudi delovna mesta za slabše izobražene. Potrebujemo vse, samo tako bomo lahko razvita družba s čim manj socialnimi problemi. Seveda pa moramo pri tem sprejemati ustrezno zakonodajo in imeti visoke standarde, da ne bo mogoče izkoriščanje. Ob tem se lahko ozremo na težave Revoza, kjer ni takšna težava sam obrat, ni tolikšen problem narava dela, ampak plačilo in odnos do zaposlenih. Da je stanje takšno, kakršno je, je krivo slabo delovanje države, ki bi morala poskrbeti, da lastnik ne bi imel možnosti neustrezno ravnati s svojimi zaposlenimi. Bolj kot nasprotovanje investiciji Magne, je v tem primeru potrebna višja minimalna plača.

So tisti, ki trdijo, da bi bilo bolje državno pomoč namenjati socialno ogroženim, kot zagonu tovarne. Se ne strinjam, kajti prav ustvarjanje delovnih mest in dodaten prihodek v proračun je boljša pot za boj z revščino, kot socialna pomoč. Ta je potrebna, da ne bo nesporazuma, vendar pa se je treba problema lotiti z druge strani, s strani ustvarjanja novih virov, iz katerih se lahko le ta potem financira.

So tisti, ki trdijo, da bi Magnina investicija morala stati v Kidričevem.  Tudi, če bi bilo res, da je slovenska država v osnovi Magni ponudila le Hoče in ne Kidričevega, je to zdaj že nepomembno. Ne verjamem, da bi se vodilni v Magni v tem trenutku  strinjali z novim procesom, tokrat v Kidričevem, da bi lahko postavili svoj obrat. Verjetno bi se tudi tam hitro našle kakšne civilne iniciative, ki bi nasprotovale njihovemu prihodu in spet bi se vse skupaj zavleklo. Potemtakem bi res bilo bolje, če bi se preusmerili na Madžarsko.

V tej zgodbi je ogromno politiziranja. Trdim, da vsaj ena politična stranka projektu nasprotuje, ker ta pač ni njeno delo. In ker ne privošči vladi uspeha. Tudi, če s tem ogroža razvoj države. Če bi bilo drugače in bi oni bili na oblasti, problema ne bi videli nobenega. Seveda pa bi potem verjetno zdaj vladajoče, tedaj opozicijske stranke, z vso silo napadale projekt. Takšno obnašanje lahko imenujem le za neodgovorno. Argumentirano nasprotovanje je eno, in v tem primeru je mogoče najti argumente proti, političen cirkus pa drugo.

Kot pri marsičem drugem, je tudi ta projekt podvržen počasnim procesom odločanja v Sloveniji. A skozi pogajanja in usklajevanja se vendarle premika in se odstranjuje ovire. Kar je seveda dobro. Ni pa dobro, da to traja tako dolgo. Slovenija potrebuje reformo procesov odločanja, da se bo lažje spopadala z globalnimi izzivi, drugače bo začela vse bolj zaostajati za drugimi državami. Je pa to seveda težko delo, saj zahteva ogromno spreminjanja zakonodaje in usklajevanja med različnimi institucijami države. V tem primeru kritiki trdijo, da se je celo delalo izredno hitro, medtem ko se v drugih primerih ne. To je vsekakor problem, ampak zame ne argument proti Magni, ampak argument, da se tudi drugod pospeši odločanje.

Investicijo Magne podpiram, vendar pa je jasno, da te zgodbe ne bo konec, enkrat ko bo tovarna stala in bodo ljudje tam delali.  Država bo morala, ne le zaradi tega primera, vedno skrbeti, da se upošteva okoljevarstvene standarde, da so zaposleni ustrezno plačani in je poskrbljeno za varnost pri delu in tako dalje.

Advertisements

One thought on “Zakaj podpiram investicijo Magne

Komentarji so zaprti.