Gneča v predsedniški tekmi je vedno večja, dovolj glasov je uspelo zbrati tudi Popoviču in Likovičevi

Kot sem pisal včeraj, slovenskemu veleposlaniku v Makedoniji, Milanu Jazbecu, ni uspelo zbrati dovolj podpisov, zato se je iz tekme umaknil. S svojim neuspehom je bržkone naredil uslugo Marjanu Šarcu, saj je vsaj delno nastopal kot alternativa Borutu Pahorju, oziroma se je kot takšnega, resnega in dostojanstvenega kandidata, skušal predstaviti sam. Ker  ni imel medijske pozornosti, za razliko od Šarca, njegov domet ni bil niti približno tako velik. Šarec ni imel težav z zbiranjem podpisov in prve ankete so mu namerile visoko podporo.

Več je kandidatov, bolj se drobi podpora.  Medtem ko je Borut Pahor nesporni favorit in bo skoraj zagotovo prišel v drugi krog, pa je boj za mesto drugega udeleženca povsem odprt. Eden izmed kandidatov je kamniški župan Marjan Šarec, ki mu bo vsak odstotek, ki ga na volitvah ne bo podprl Jazbec, še kako koristil.

Na konservativni strani kaže, da bo kandidatov več. Ljudmila Novak in Romana Tomc bosta obe sodelovali v tekmi, saj imata na voljo podporo strank NSi in SDS. A  v boj se bo spustila tudi Angelca Likovič. To pomeni, da bodo tri dame druga drugi kradle glasove. Zgodi se lahko, da bodo vse tri skupaj dosegle več, kot Marjan Šarec, a bo le ta na koncu šel v drugi krog. Seveda so med tremi kandidatkami razlike in zastopajo različne politične sile in kot takšne čisto razumljivo nastopajo zase. Kljub temu ta gneča dela v njihovo škodo. No, če bo dovolj podpisov uspelo dobiti še kandidatki SLS. Suzani Lari Krause, bo drobitev še hujša.

Dovolj podpisov je uspelo zbrati tudi koprskemu županu Borisu Popoviču.

Kandidatov je vedno več, kar pa ni najboljše. Že pri soočenji nastane problem, da ima vsak premalo minutaže in zato ne more bolj podrobno razložiti svojih stališč. Glede na to, kako slovenski mediji ponavadi vodijo soočenja, se je upravičeno bati, da se bo vse skupaj spremenilo v cirkus. Državljani pa tudi nimajo toliko časa in energije, da bi se posvečali celi množici kandidatov, zaradi česar njihova predstavitev postane sila površna.

S tem seveda ne trdim, da nima vsak pravice kandidirati, če le dobi podporo v politični stranki, ali dovolj podpisov. Opozarjam le na problem, ko vam na soočenju stoji sedem ali še več kandidatov in si povprečen državljan  niti ne zapomni več vseh. Ker se mu preprosto ne da.

 

Advertisements