Te besede sem ukradel iz imenitne analize o tem, kako bi lahko potekala vojna med Iranom in ZDA na Caspian Report. Drži. ZDA so v vseh pogledih večja sila, kot Iran, a slednji lahko vojno razširi po vseh regiji, da ne govorimo o tem, da bi Kitajska in Rusija in še kakšna druga sila, pridobile ogromno časa, da se še okrepijo, medtem ko bi Američani zapravljali svoj denar, vojake in prestiž.

ZDA in Iran sta v bistvu že v vojni, v gospodarski vojni, ki je za islamsko republiko zelo boleča. V Teheranu se bodo morali prilagoditi vedno hujšim sankcijam, a slej ko prej bodo te naletele na zid, ko ne bo mogoče na tej fronti z ameriške strani narediti ničesar več. Imajo tudi srečo, da je Trump poslabšal odnose z večino sveta, njegovi nasprotniki v ZDA pa z Rusijo, tako da lahko računajo na bolj odprte kanale za trgovanje, kar jim bo pomagalo preživeti sankcije.

Manj verjetna je vojna v obliki letalskih in raketnih napadov. V Iranu si je ne želijo. Vse kaže, da si je ne želi niti Trump. Sicer je obkoljen s svetovalci, ki jim je vojaška opcija na prvem mestu, kakor Bolton in Pompeo, a zadnja beseda je njegova. V igri je še nekaj drugih igralcev, kakor Izrael in sunitske munarhije v zalivu, ki si vojne prav tako želijo, zato moramo biti previdni pri raznih incidentih, ki se dogajajo, saj bi lahko nekdo povsem tretji pripravljal teren, s katerim bi Iran in ZDA pahnil v vojno.

Bolj kot ne, kaže, da bi do vojaškega spopada lahko prišlo le po pomoti. Za zdaj imajo Američani v regiji premalo vojakov, medtem ko ima Iran svoje lovke marsikje in ima zato veliko maneverskega prostora za protinapad. Iran lahko uporabi razne skupine, s katerimi je v zavezništvu, v Iraku, Siriji, Afganistanu, mogoče lahko celo uporabil libanonski Hezbolah za napad na Izrael. Iranske oborožene sile niso primerne za frontalni spopad z Američani, sploh njihovo letalstvo je zastarelo, a sestrelitev naprednega ameriškega brezpilotnika, mimogrede, vrednega okoli 200 milijonov $, kaže na določene zmogljivosti na področju protizračne obrambe. Iran lahko z lahkoto ustavi promet skozi hormuško ožino, pri čemer lahko uporablja mine, rakete, hitre čolne, brezpilotnike, mini podmornice. Napade lahko naftno infrastrukturo v Saudski Arabiji in Združenih Arabskih Emiratih. Ima dovolj raket, s katerimi lahko napada ameriška vojaška oporišča. Teh raket je dovolj, da jih ameriški patrioti, kolikor jih imajo v regiji, ne bodo mogli vseh ustaviti. Nekaj, kar se bo sicer zgodilo tudi Izraelcem, če bo Hezbolah uporabil več kot 100000 svojih raket.

Posledice za globalno stabilnost, predvsem pa za gospodarstvo, bi bile očitno pogubne.

Ni v interesu Kitajske in Rusije, da bi ZDA zamenjale iransko oblast, zato je skoraj gotovo, da bi v primeru vojne pošiljali pomoč. Ravno dovolj, da bi se vojna vlekla. Podobno kot z vojno v Iraku, bi samo pridobili, saj se Američani zdaj, še bolj kot tedaj, niso več sposobni posvečati več nasprotnikom. Iran je seveda mnogo večja in močnejša država, kot je bil Irak.

Prav zaradi tega se vojna zdi še manj verjetna. Čisto mogoče je, da smo deležni podobne obravnave, kot v primeru Severne Koreje in Venezuele, da ameriški predsednik le veliko govori, a nima nobene želje po pretiranem zaostrovanju. No, to, da mu bolj ležijo gospodarski pritiski in da se želi pogajati in pridobiti čim več koristi za ZDA, nam je že dolgo jasno. Zavedati se mora, da bi že omejen napad na Iran lahko privedel do velike vojne, ki bi se potem vlekla leta in bi bila še bolj uničujoča, kot iraška, ZDA pa bi porabile ogromno denarja, ki ga ne bi mogle za prepotrebno obnovo propadajoče domače infrastrukture, modernizacijo oboroženih sil in za blokiranje razvoja Kitajske. Sicer pa se počasi bližajo ameriške predsedniške volitve in Trump, ki za zdaj lahko računa na dobro stanje ameriškega gospodarstva, da mu pridobiva podporo, ne bi tako rad tega ogrozil z večjim gospodarskim šokom, ki bi ga vojna prinesla.

Da, ta vojna bi lahko bila zadnji žebelj v status ZDA kot prve velesile na planetu. Zato ob vseh pompoznih izjavah politikov, lahko upamo, da se bodo razmere počasi umirile.