V Levici kljub odprtju dialoga s predstavniki LMŠ-ja v preteklih dneh z nezadovoljstvom gledajo na opravljeno delo vlade Marjana Šarca. Zlasti jih moti, da ni bil uresničen niti eden od 13 projektov, ki so jih predlagali v stranki. “Zatika se na drugi strani, kjer zmanjkuje politične volje in se skuša razvodeniti naše predloge,” je dejal Mesec. Šarec je na to odgovoril, da se je treba zavedati, da je v koaliciji pet strank, ki se morajo ves čas usklajevati, odnos z Levico pa je po njegovem mnenju dober.
Čisto osebno, se mi zdi, da je Levica veliko pridobila od sodelovanja s Šarčevo vlado. Razumem, da se trudijo biti oster pogajalec in iztržiti čim več. To je normalno. Ne bi pa razumel, če bi že zdaj prekinili sodelovanje, ker niso dobili več. Predsednik vlade ima prav, da je potrebno veliko usklajevanja in to je težko delo že znotraj koalicije, kaj šele, ko imaš zunanjega partnerja.
Glede na to, da so razmere v državi dobre, da ni nobene krize, da je denarja dovolj, ni nobene potrebe po vnašanju nemira. Tudi ne bi predčasne volitve prinesle nobene prave spremembe, saj bi Levica ostala približno na istem, le LMŠ bi se okrepila na račun SAB in SMC. Ampak v bistvu, bi razmerja ostala enaka. Za Levico seveda ne bi bilo smotrno zavreči svojega položaja, da bi ga nato nadomestila NSi, ki bi vladno barko zasukala bolj v ekonomsko liberalne vode. Marjan Šarec bi, v to sem prepričan, to brez težav tudi naredil, potem ko mu Levica ne bi več dihala za ovratnik.
Tako da, dvomim, da se povezava med Levico in vlado maje, tudi če verjamem, da je znotraj Levice kar nekaj ljudi, ki niso zadovoljni, da se ne uresničuje vse, kar si želijo, da se bi. A bolje je počakati in vztrajati in pritiskati naprej, da se doseže čim več.
In da, politika je umetnost možnega. Brez kompromisov ne gre.
Jinov svet 