Kako deluje Donald Trump, zdaj že vemo. Bi demokratski predsednik ZDA zasukal v povsem drugo smer? No, če gre soditi po prvem predvolilnem soočenju za nominacijo demokratske stranke v Miamiju na Floridi, na katerem je v dveh dneh sodelovalo kar 20 kandidatov, bi se spremenili le odtenki. Bistvo bi ostalo enako.

Ne slepimo se. Interesi ZDA so vedno na prvem mestu. Kaj mislimo s tem? Ne govorimo o interesih navadnih Američanov, ampak države, velikih korporacij, varnostno obveščevalnega sistema, tudi medijev. V interesu vseh teh je, da ohranijo prevlado ZDA, preprečujejo vzpon konkurentov in vplivajo na dogodke po svetu. Prav zaradi tega ni nobeno presenečenje, da je veliko kandidatov za demokratskega kandidata za predsednika ZDA kot največjo grožnjo navedlo Kitajsko. Prav tako kot Trump, se tudi oni morajo zavedati, da bo ob nadaljevanju trendov ta država kmalu prehitela ZDA in se počasi spremenila v gospodarsko supersilo, ki bo nase vezala velike dele sveta, s tem pa zapirala vrata Američanom. Za razliko od Trumpa, demokrati ne marajo Rusije, ampak vprašanje je, koliko to govorijo zaradi tega, ker bi res verjeli, da jim je največja država na svetu grožnja, koliko pa zaradi vse propagande, ki so jo v preteklih letih proizvedli mediji. Potem, ko sojih obtožili za vmešavanje v ameriške volitve, ne gre kar tako zamahniti z roko, češ, pustite na miru te bedarije, ukvarjajmo se s čim bolj pametnim. Veliko jih je namreč, ki tega vprašanja nočejo pustiti pri miru in bodo vsakega kandidata, ki ne bo na liniji, brezobzirno napadli.

Trump je človek, ki verjame v moč trgovine in gospodarstva, zaradi česar tudi vodi gospodarske vojne. To, kar počne z Iranom, vsekakor lahko poimenujemo le za gospodarsko vojno. V resnici obenem pritiska na sovražnike in prijatelje in skuša zagotoviti boljše pogoje ZDA, zaradi česar mu je uspelo odtujiti kar nekaj dolgoletnih ameriških prijateljev.

Demokratski predsednik bo deloval drugače. Pričakujemo lahko, da bo skušal okrepiti stare vezi in ponovno vzpostaviti vodilno vlogo ZDA. Da, to bo še vedno ameriški imperij, vendar z bolj prijaznim obrazom, ki se mu bodo sateliti lažje priklanjali in mu sledili, saj bodo odpadle odprte grožnje, pritiski pa bodo postali bolj mehki in nevidni večini ljudi. Po drugi strani smo lahko prepričani, da bodo ZDA storile vse, da omejijo krepitev Kitajske in Rusije in bodo ravnale podobno, kot Trumpova administracija že ravna. Le pristop do Kitajske bo manj grob in pristop do Rusije bolj agresiven, čeprav le na verbalni ravni, kajti ZDA nimajo več veliko vzvodov, da bi Ruse kakorkoli prizadele. Namreč, s sankcijami so to državo pognale na pot iskanja večje samozadostnosti, tako da je prišlo tako daleč, da se lahko celo odklopijo od svetovnega spleta. Med drugim.

Verjamem, da bo za razliko od Trumpa, demokratski predsednik bolj pripravljen uporabiti vojaške prijeme, le da se bo skrival za kakšno ‘koalicijo voljnih’ ali ‘mednarodno skupnostjo’. Nikar ne pričakujte, da bi lahko med demokrati slavila Tulsi Gabbard, ki je resnična protivojna kandidatka. Tisti, ki imajo možnosti za zmago, so na zunanjepolitičnem področju bolj ali manj kopije Obame in Clintona. Če bi namesto Trumpa leta 2016 zmagala Hillary Clinton, bi že zdavnaj imeli še večji konflikt v Siriji, saj bi le ta bila še kako pripravljena tvegati spopad z Rusi, da bi se znebila Asada.

Moramo se sprijazniti s tem, da bo ne glede na to, kdo bo prvi obraz, ZDA še vedno vodila želja po ohranitvi prevlade. Ta želja lahko pripelje do zelo grdih zapletov v svetu, enkrat ko bo postalo jasno, da je ta prevlada močno načeta.