Zadnji dve desetletji sem si pogosto postavljal vprašanje, zakaj je Rusija gospodarsko tam, kjer je. Torej, vedno v nekem zaostanku za najbolj razvitim delom sveta. To ne pomeni samo za zahodom, ker vzhodna Azija seveda močno pospešuje.

Moj odgovor zdaj bi bil, da je to posledica želje ruskih elit, da bi bile kompradorske elite, izvajalci želja zahodnih centrov moči, medtem ko bi sami uživali v svojih graščinah v Italiji ali v Franciji. Večjih ambicij večina nikoli ni imela.

Če pogledate, kakšne trgovinske presežke je Rusija ves čas delala, se morate vprašati, kam je potem šel denar. Doma so ga investirali bolj malo. Ves čas so ga večino kanalizirali nazaj na zahod.

Posledica je bil počasen razvoj doma, v Rusiji.

Ko je Putin prevzel oblast, je vsaj toliko discipliniral rusko oligarhijo, da je iz Rusije uspel ustvariti energetsko velesilo. Po padcu devetdesetih je to bilo dovolj za hitro gospodarsko rast. A ta je potem upočasnila.

Po zaostritvi odnosov z zahodom leta 2014, je Rusija uvedla sankcije na evropsko kmetijstvo, kar je prineslo prehransko samozadostnost. Rusija je zdaj na tem področju velesila, kar se pozna v ruskih trgovinah.

Sankcije, ki jih je zahod uvedel proti Rusiji po začetku vojne v Ukrajini, so rusko gospodarstvo prisilile v večjo samostojnost.

Vidite, v nobenem primeru ruska elita sama ni naredila koraka naprej, vedno je v to bila prisiljena.

Da je temu res tako, vidite že v tem, da Rusi še naprej izvažajo svoje energente in z njimi hranijo svoje sovražnike, čeprav denarja, ki ga tako dobijo, niti porabiti ne morejo. Zakaj? Ker nekateri pač upajo na normalizacijo odnosov.

Zdaj je Rusija na prelomni točki. Toda, ali je ruska elita sposobna državo narediti bolj samostojno, ali si bo preprosto našla novi center moči, kamor bo stremela? Kitajska je že gospodarski magnet.