V preteklih dneh se je medijski vrtiljak rusofobije zavrtel v nov krog. Očitno postaja, da se tako v medijih, kot tudi v politiki, širita zafrustriranost in jeza. Po eni strani Rusija zmaguje vojno v Ukrajini, po drugi strani pa vedno več prebivalcem zahoda ali ni mar za vso to tragedijo, ali pa nočejo in nočejo utihniti s svojimi kritikami na račun politike do ruske države.
Slovenija ni izjema. Zdi se, da se pri nas ponavlja ameriška zgodba predsedniških volitev, ko del politike in medijev preprosto ni mogel sprejeti Trumpove zmage in je za ta udarec krivil rusko vmešavanje. Potem so štiri leta na ves glas vpili, da je seveda jasno, da so s svojim vmešavanjem Rusi na oblast pripeljali Trumpa in da bodo kmalu na dan prišli dokazi, zaradi katerih bo Donald končal v zaporu. Nič takšnega se ni zgodilo, po katastrofalnem Bidnovem predsedovanju se Trump lahko znova zavihti na Olimp ameriške politične moči.
Pri nas gre zgodba v smer ruskih vohunov in njihovih mrež dezinformacij. Tako je Slovenija izgnala nekega ruskega diplomata, v medijih so se pojavile hude obtožbe, da na stotine ruskih državljanov pri nas širi dezinformacije, zdaj se celo govori o tem, da so nekateri evropski politiki prejemali ruski denar, da bi nas kot družbo razdvajali in s tem prispevali k zmagi ruske ‘resnice’. Še najbolj smešno pri tem je, da se je liberalni tabor v Sloveniji odločil na tak način obračunati z Janezom Janšo in SDS-om. Pomislite, verjetno ga ni človeka in je ni stranke v Sloveniji, ki bi bila ta hip bolj rusofobna, a nekateri hočejo zdaj preostanek političnega prostora prepričati, da je Janez Janša ruski koristni idiot, če ne še kaj več. Janez Janša! Človek res ne ve, ali bi se ob takšni bebavosti jokal ali smejal.
Priča smo tudi obtožbam na ruski račun, da nas kot družbo razdvajajo. Torej, na nek način tolpe ruskih agentov na spletu iščejo vse, kar nas razdvaja in potem tem zgodbam dajejo pospešek in nas s tem destabilizirajo. Recimo, vedo, da del družbe zavrača LGBTQ+ in potem širijo sporočila, zaradi katerih se razkol med enimi in drugimi veča. Tako nekako to gre v teoriji. Zdaj pa racionalno premislimo. Mar v Sloveniji ni ljudi, ki nasprotujejo LGBTQ+? Mar ni politične stranke, ki bi celo prepoveala to, kar sami imenujejo za LGBTQ+ propagando? Mar nekatere zale mladenke ne snemajo svojih pridig proti LGBTQ+ skupnosti? Mar na spletu ne obstajajo cele legije uporabnikov, ki z vso ihto napadajo predstavnike LGBTQ+ skupnosti in so morebiti celo plačani za svoje delo s strani neke slovenske politične stranke? Zdaj pa, zakaj bi morali Rusi karkoli investirati v razdvajanje, če pa to sami počnemo?
Takšnih primerov je veliko in povsod je jasno, da ne živimo v neki idilični družbi, kjer smo se vsi imeli radi, smo vsi mislili enako, a so nas potem hudobni Rusi zmanipulirali, da se sovražimo. Ne, to smo vse mi, to sami počnemo kot družba. Imamo politično kulturo izključevanja, imamo sovražne medije, ki nenehno iščejo afere in ljudi ščuvajo drug proti drugemu. Ne samo tovarne laži ene politične stranke, to velja za večino medijev. Le Eriko v Tarči na RTV Slovenija si poglejte, kako histerično provocira svoje sogovornike, jim vpada v besedo, vse skupaj spreminja v cirkus. Smo na vrtiljaku nestabilnosti in mediji so tisti, ki ga poganjajo. Taisti mediji, ki nas zdaj prepričujejo, da so vsega krivi Rusi.
Divide et impera je stara strategija razdvajanja in vladanja. Prav na zahodu se je spremenila v mojstrstvo, zaradi česar lahko rečemo, da so vse zgodbe o ruskih, kitajskih in iranskih agentih le navadna projekcija. Zaradi politike vmešavanja, kupovanja raznih ‘nevladnih organizacij’, podpore skrajnim nacionalistom in delovanja medijske mašinerije uspeva marsikje po svetu na nasprotne bregove potisniti zelo sorodne ljudi. Tako mladenič v Hong Kongu misli, da je nekaj več od prebivalca Kitajske, ukrajinski nacionalist sovraži Rusa, Slovenec pa se tolaži, da le ni tak kot Srb. Manipulacije so uspešne in vodijo v širjenje sovraštva in v izključevanje. A motite se, če mislite, da je ta pristop usmerjen le proti zunanjim nasprotnikom, ne, tudi znotraj je nenehno v uporabi. Prav zaradi tega so recimo ZDA tako boleče razklane. Lažje je namreč obvladovati družbo, v kateri množice ne najdejo skupnega jezika, se sovražijo zaradi ideologije, barve kože, religije, kraja prebivanja, poklica, razreda.
In tu, vidite, je pravi problem. Vsa ta politika manipulacij in razdvajanj je postala tako učinkovita, da grozi z uničenjem prav tistih družb in držav, iz katerih izhaja. Ne Rusi, ampak naši mediji in politiki in vojske trolov tako uspešno širijo sovraštvo, tako mojstrsko zavajajo, tako fenomenalno širijo negativne zgodbe, da to grozi prerasti v razpad sistema, celo v državljanske vojne po državah kolektivnega zahoda. Kar naenkrat ni več narobe reči, da nasprotnik krade volitve, da pripravlja koncentracijska taborišča za svoje politične nasprotnike, da ustvarja fašistično družbo, da bo prišel po vaše otroke. Vse to je dovoljeno, strah je vedno večji. Zaradi tega skoraj nihče več ne voli za, ampak raje proti nekomu. Biden in Trump sta za nasprotnike oba reinkarnaciji Hitlerja in proti absolutnemu zlu se je treba boriti, nikdar pa se pogajati. To je tudi razlog, zakaj je tako malo pripravljenosti na sklepanje kompromisov. Velja za notranjo politiko, velja tudi za odnos do zunanjih tekmecev in nasprotnikov. Seveda potem ne more biti sporazuma z Rusijo, lahko je le večna vojna. Do zadnjega Ukrajinca, in če bo treba, do zadnjega Slovenca tudi.
Jinov svet 