V Franciji protesti, miroljubni in nasilni. Oboje hkrati. Nič novega. Nekaj je pač narobe v državi, ki že desetletja ni sposobna razrešiti temeljnih problemov, ki tarejo prebivalstvo in kjer v strahu pred desno in levo alternativo vedno znova na oblast postavljajo brezbarvne predstavnike politične sredine, ki z ekonomsko liberalno politiko siromašijo revnejše sloje in z neumno zunanjo politiko povrhu še dodatno prilivajo olja na ogenj. Tiste milijarde za Ukrajino mora nekdo plačati in elita to zagotovo ne bo.

Tokrat se je mladina uprla v zahtevi po več denarja za šolstvo. Hvalevredno. Država, ki pobira ogromno denarja, le tega ne namenja za razvoj svoje mladine. Ima druge prioritete. Toda to je le en del francoske družbe, ki zahteva spremembe. Na Rumene jopiče smo že malo pozabili, da že dve desetletji mladi, v številnih primerih potomci migrantov, požigajo avtomobile, smo potisnili na stran. Francija je pač daleč.

Pa ne gre samo za Francijo. Gre za obširen problem večjega dela zahodne Evrope. Zato so se protesti razširili tudi na Belgijo in Italijo. Da tega ni še več, si lahko razložimo z drugačno aktivistično kulturo po posameznih državah. Francozi so bolj militantni. Že zelo dolgo so takšni. O Nemcih bi po drugi strani lahko povedali (Lenin) kak vic o tem, da bodo delavci, če bodo izvajali revolucijo in bo treba najprej zasesti vse železniške postaje, najprej stali v vrsti, da bi si kupili vozovnice. Francozi po drugi strani celo kraljem sekajo glave.

Več kot pol milijona ljudi se je včeraj udeležilo protestov po vsej Franciji. Večina je bila miroljubnih. Nekaj je bila nasilnih. Nekaj jih je priložnost izkoristilo za ropanje trgovin. Jasno je, da bo vladajoča politika izkoristila nasilneže za opravičevanje svoje vladavine. Predvidljivo. Jasno je tudi, da bodo desničarji celotno protestno gibanje zreducirali na ‘radikalne levičarje in islamiste.’ Tudi oni želijo speljati vodo na svoj mlin.

Toda, v Franciji v resnici gre za razredni boj. Revni sloji se upirajo, ker hočejo več zase. To, da prihaja do nasilja, tega ne spremeni. In je tudi razumljivo, da bo vsak kriminalec izkoristil preobremenjenost policije. Po drugi strani je marsikdo takšen, ki je v življenju tako frustriran in odrinjen, da mu ni mar za usodo trgovcev in bo preprosto lomil, uničeval, ropal. Ampak, večina udeležencev protestov tega ne počne. Če bi, potem danes Francije ne bi bilo več.

Migranti in potomci migrantov so tisti, katerim so marsikatera vrata zaprta in se zelo težko izvijejo iz revščine. Ljudje niso nori. Vidijo, kdaj je sistem nepošten in se skriva za leporečjem, medtem ko jih potiska na obrobje. Ti ljudje so predstavniki revnejših slojev, predstavljajo vedno večji delež teh slojev, zato je na posnetkih in fotografijah protestov, predvsem tistih nasilnih, tudi videti vedno več obarvanih posameznikov. Kdo pa mislite, opravlja najslabša dela? Na desnici bi to radi prikazali kot dokaz škodljivosti migracij, a v resnici lažejo. Izženite vse te ljudi, pa problemi ne bodo izginili. Le domače prebivalstvo bo zdrsnilo v revščino in se bo potem to upiralo in uničevalo. To je logična posledica sistema, ki skrbi samo za koristi najbogatejših in pri tem nekaj drobtinic meče še podjetniškemu sloju, medtem ko za vse druge ostaja vedno manj. Dokler ne bo korenitih sprememb, se bodo nasilni izpadi in množični protesti samo še ponavljali.

Bodite pozorni na vse, ki nemir izkoriščajo za sejanje dodatnega sovraštva v želji, da bi ohranili sistem, kakršen je. Desnica, ki želi odstraniti migrante, a jih ne bo, ker jih gospodarstvo potrebuje. Liberalce, ki jim je mar samo za osebne koristi. Eni bodo krivce iskali v radikalni levici in muslimanih, drugi se bodo morebiti spomnili na Ruse in razglasili izredne razmere, ker ruski boti poneumljajo francosko mladino. In takšne neumnosti. Eni in drugi pa nočejo sprememb, ker jim je čisto lepo, tako kot je. In dokler jim bo uspevalo ohranjati sistem, se tudi nič ne bo popravilo. Vzrok frustracij bo ostal.

Morebiti pa bodo samo okrepili cenzuro in varnostne sile in še bolj grobo zatirali vsa drugačna mnenja.