Srečanje velikanov v Shenzhenu

19. novembra so se v kitajskem Shenzhenu ob robu vrha APEC srečali velikani globalne arene. Ameriški predsednik Donald Trump, ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski generalni sekretar KP Ši Džinping. Približno uro in pol je potekal pogovor, ki je postregel z nekakšno splošno deklaracijo o reformi Združenih narodov, povečanju proizvodne naftnih derivatov, dialogu na jedrskem področju, hkrati pa so še požugali Mednarodnemu kazenskemu sodišču, naj se drži svojih pooblastil.

Samo dejstvo srečanja in fotografije, ki so zaokrožile, so sprožili paniko med evropskimi političnimi elitami in njihovimi medijskimi lakaji. Dobili so namreč občutek, da gre za nekakšno novo Jalto, kjer trije veliki določajo usodo vsega sveta. Toda, bržkone se ni zgodilo nič kaj radikalnega.

Ruska in kitajska stran sta zagotovo pripravljeni na dialog in preureditev globalne varnostne arhitekture. Američani so problem. Ne le Donald Trump, ki veliko govori in ki ga ni mogoče držati za besedo, ker je zelo spremenljive narave. Same ZDA so izrazito zlonamerna velika sila, ki noče iz rok izpustiti svoje hegemonije. Zato tudi vojni v Ukrajini in v Iranu, ki jih številni na zahodu pripisujejo ‘agresivnosti ruskega in iranskega režima,’ ko gre očitno za strategijo ZDA, da svojim konkurentom, če jih že uničiti ne morejo, povzročijo čim več škode.

Zato ne pričakujem sprememb. Povrhu je Donald Trump že na odhodu. Še dve leti bo predsednik, a v teh dveh letih bo soočen ne le z vzponom demokratov, ampak tudi s trenji med svojimi podporniki, ki vidijo, kam jih je pripeljala nora vojna proti Iranu.

Dejstvo je, da ZDA izgubljajo na moči, da ne omenjamo evropskih satelitov, ki so le še tarča posmeha. Toda, to ne pomeni, da bodo ZDA izginile in postale povsem nepomembne. Niti približno. Preveč je resursov, prebivalstva, vojaških in obveščevalnih struktur, tam so še šolstvo in kulturna produkcija. Bolj kaže na premik v svet številnih centrov moči, ki tekmujejo drug z drugim. Pa to ne pomeni samo tri velike, ZDA, Rusijo in Kitajsko. Ne, naš svet je drugačen, poln držav, ki lahko varujejo svojo neodvisnost. Na žalost med njimi ni videti Evropejcev, ki so tako zavozili svojo zunanjo politiko in se pustili vpeti v neumno vojno v Ukrajini, da so vedno bolj žrtev notranje nestabilnosti in bega industrije.

Dotakniti se je treba možnega drugačnega sveta. Strašijo nas s propadom mednarodnega prava, toda poglejte, kaj je Izrael storil v Gazi in kaj počne v celotni regiji. Na očeh mednarodne javnosti izvaja genocid. Mar mislite, da je lahko mnogo slabše? Resno? Evropska unija izvensodno preganja novinarje, ZDA počnejo enako z aktivisti. Cele države podvržejo brutalnim sankcijam z namenom, da bi čim bolj trpinčili navadno prebivalstvo, ugrabljajo zakonite voditelje držav. V Siriji so na oblast spravili terorista. Marsikdo niti ne ve, kaj vse se je dogajalo v Jemnu. Azerbajdžanski despot, ki je očistil Gorski Karabah, je velik prijatelj.

Nova globalna ureditev, ki bo prišla, če bo moč ZDA zmanjšana, bo ponudila možnost za drugačen svet. Bog daj, da ne bo rezultat uničujoče vojne, ki bo v ruševine spremenila večji del planeta, čeprav pri vseh norcih to ni izključeno.

Ne moremo vedeti, ali bo ta novi svet bolj pozitiven, bolj prijazen do običajnih ljudi, ampak, koliko slabše pa še lahko je? Prav zdaj je celotna skupnost podvržena divjanju, ki bi ga lahko pripisali nacistom med drugo svetovno vojno. Da, tako slabo je.