Elite EU se s sankcijami lotevajo neposlušnih državljanov držav članic EU in pri tem gredo v skrajnosti, ko pravzaprav brišejo njihove možnosti samostojnega obstoja. Resničnega pravnega sredstva, s katerim bi se lahko te žrtve sistema branile, niti ni. Da, na papirju že, toda ovir je toliko, da se posameznik znajde v osebnem peklu. Ne sme potovati, zamrznejo mu premoženje, nihče mu ne sme nakazovati denarja, preprosto ne more preživeti, kaj šele, da bi najemal odvetnike in vlagal pritožbe in se branil.
Zadnja žrtev je irski novinar Chay Bowes, sodelavec ruskega državnega medija RT International.
Evropejci smo se tega sankcioniranja nasprotnikov vladajočih elit nalezli od Američanov. Ti so se lotili posebne poročevalke Združenih narodov za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih, Francesce Albanese. Seznam ukrepov je dolg in boleč. Blokada premoženja v ZDA in prepoved transakcij z ameriškimi osebami in podjetji, prepoved vstopa v ZDA, blokada uporabe plačilnih kartic in bančnih storitev. Francesca Albanese seveda ni bila edina deležna takšnega pristopa, a je med Evropejci zagotovo požela največ simpatij.
A naša Evropska unija ni nič drugačna. Marsikaj je dovoljeno za preganjanje in zatiranje drugače mislečih, vse v imenu svobode govora in demokracije, seveda.
Bowes je le naslednja žrtev boja proti dezinformacijam. Ta usoda je že sedem drugih državljanov držav članic EU, prav tako obtoženih izvajanja sovražne propagande. Tri so nemški državljani: Alina Lipp, Thomas Röper in Hüseyin Doğru, sledijo francoski državljani Xavier Moreau, Adrien Bocquet in Sylvain Afoua in še en državljan Litve, Ernest Mackevičius.
Vsem tem posameznikom so zamrznjena vsa sredstva in vsakomur v EU je prepovedano, da bi jim predal denar. Ker gre za novinarje, ki živijo od lastnega dela, zaradi tega še ne moremo preizkusiti, kaj se zgodi, ko bodo med sankcionirane uvrstili kakšnega običajnega državljana, kateremu potem njegov delodajalec niti plače ne bo mogel več izplačati.
Komu je podeljena takšna moč, da lahko briše obstoj državljanov EU? Ne, to ni sodišče. Posamezniki ne uživajo pravic, ki so dodeljene celo najbolj zakrknjenim kriminalcem. Te morate najprej obtožiti, postaviti pred sodišče in dokazati njihovo krivdo. Tu pa o vsem odloča Svet EU.
Odpirajo se nam vrata tiraniji, ko človekove pravice ne bodo več veljale, če bo elita odločila, da ste nevarni. Braniti se ne boste mogli. Si predstavljate na stotine ali tisoče posameznikov, ki jim bo ukradeno vse premoženje in si v trgovini niti kruha več ne bodo mogli kupiti, ker ne bodo mogli uporabljati svojih plačilnih kartic, gotovine pa jim tudi nihče ne bo smel dati, sicer bo obtožen kršenja sankcij? Pa vendar smo na poti v takšen sistem, kjer neizvoljeni birokrati odločajo o brisanju pravic posameznikov.
Bržkone bo v prihodnje tega vedno več, saj so notranja trenja v državah članicah EU vsak dan večja in propagandni aparat ni zmožen vseh prepričati v podporo vladajoči politiki. Zato tudi cenzura in zatiranje, zato tudi policijsko nasilje, pa naj gre za obračunavanje z nasprotniki genocida nad Palestinci, ali študenti, ki zahtevajo boljše pogoje za delovanje šolskega sistema.
Marsikaj smo sicer že videli. Tako ne preseneča, da mora norveški profesor Glenn Diesen prav bežati z Norveške, ker napadi nanj postajajo nevzdržni. Tudi on je obtožen širjenja propagande in podpore sovražnim državam. V naši razsvetljeni zahodni civilizaciji je pač povsem običajno, če se nadleguje profesorje in novinarje in se jih meče iz služb, kadar se le ti povsem ne uklonijo uradni propagandi. Pri nas je takšna usoda doletela Tomaža Mastnaka, tudi dolgoletnega dopisnika RTV Slovenija s Kitajske, Uroša Lipuščka, so potisnili na obrobje, nekdanjo dopisnico Dela iz Rusije Polono Frelih so onemogočili.
Seveda se pa potem predstavniki pohlevnih medijev na ves glas pritožujejo, ko so soočeni z izgubo zaupanja med ljudskimi množicami in le to pripisujejo zahrbtni propagandi. Vendar pa vsi le nismo tako neumni, da bi požrli vsako njihovo laž in ne bi opazili, kako brezobzirno brišejo drugače misleče.