I love it. Super igra na strah, pa še tako pridigarski je v svojem načinu govora. Hillary proti temu mojstrstvu nima šans. Samo enkrat je bil predvajan, 7. septembra 1964, med predvolilnim bojem Johnsona in Goldwaterja. These are the stakes! To make a world in which all of God’s children can live, or to go into the dark. We must either love each other, or … Nadaljuj z branjem Daisy girl
Po nekaj knjigarnah po Sloveniji so včeraj natanko ob osmi uri začeli prodajati slovenski prevod sedme knjige Harry Potterja, Svetinje smrt. Tako tudi v ljubljanskem Konzorciju. Dogodku primerno je bila tudi gneča nepopisna. Vmes se je pomešalo tudi ogromno novinarjev. Že ob pol osmih se je množica valila v notranjost, med njimi ogromno mladih čarovnikov in čarovnic s primernimi klobuki. Priročno so se zbrali na … Nadaljuj z branjem Čarovniki v Konzorciju
Nekaj resnično magičnega je v pravljicah avtorja Stepnega volka in Siddharte, nekaj kar bralcu omogoča občutiti tok reke in razsežnost pokrajine in tisto nekaj več, kar bi naj napolnjevalo pravljice, pa jih v večini primerov ne. Vidi se, da je na v Nemčiji rojenega pisatelja vplivala Indija, tista nestvarna verska Indija, ki očara s prividi, a razočara z resničnostjo svoje bede. Hesse se je zanimal … Nadaljuj z branjem Herman Hesse – Pravljice
Mogoče se spominjate znanstvenofantastične serije Galactice, bojne ladje opremljene s številnimi lovci (Viperji), ki je v sedemdesetih letih na malih zaslonih iskala mitološko Zemljo in se pri tem borila z robotskimi Cyloni. No, novo tisočletje je prineslo klon te serije, in to še dober klon povrhu. Nova Galactica je odprla kar nekaj zelo pomembnih vprašanj, ki presegajo njen format akcijske serije in boja dobrega proti … Nadaljuj z branjem Galactica
Žal mi je za revijo Mag. Res mi je, čeprav bi se mi še pred kakšnim letom kaj takega zdelo docela nemogoče. Spomnim se enega prav rasističnega prispevka izpod gostujočega peresa nekega slaboumnega radijskega voditelja, zavoljo katerega sem se tedaj zatrdno odločil, da ta revija ni vredna mojega denarja. Nič me ne more odbiti bolj, kot da celotno skupnost označiš za primitivno, morebiti celo za … Nadaljuj z branjem Korak v napačno smer
Začetek filma me je neprijetno spomnil na slovenske filme. Preveč tišine, premalo dogajanja, neka čudna tesnoba, ki odbija. K sreči se je to kmalu spremenilo in zgodba je stekla, sploh po zaslugi zanimivih preobratov. Posnet po knjigi Iana McEwana, film pripoveduje zgodbo o hišnikovemu sinu Robbiju Turnerju (James McAvoy), bogati Ceciliji Tallis (Keira Knightley) in njeni trinajstletni sestri Briony Tallis (Saoirse Ronan). Ljubezen med Robbijem … Nadaljuj z branjem Pokora (Atonement 2007)
Artemis Fowl je kriminalni genij, ki v svoji glavi kuje zločinske načrte; nič nenavadnega, če ne bi bil star le dvanajst let. Skupaj s svojim zvestim služabnikom Butlerjem, človekom, ki je zmožen premagati tudi trola (in to ni hec!) in njegovo sestro Julijo se potem, ko ugrabi čisto pravo vilo po imenu Marjeta Mali spopade z vilinci, ki oblegajo njegovo posest. Načrt je preprost: zamenjati … Nadaljuj z branjem Artemis Fowl
Novinar Nove Republike Jack Geismer (George Clooney) prispe v razrušeno Nemčijo, da bi poročal o Potsdamski konferenci, koder bodo določili povojne meje. Za voznika mu je dodeljen mladi Tully (Tobey Maguire), za katerega se izkaže, da ima ne preveč ljubeč odnos s prostitutko Leno (Cate Blanchett), Jakeovo staro ljubeznijo. Ta obupno hoče zapustiti Nemčijo, pri čemer bi ji naj pomagal prav Tully. Ko v ruskem … Nadaljuj z branjem The Good German
Mjanmar je pozabljen. Tudi, ali naj državo imenujemo Burma ali Mjanmar. Je popolnoma vseeno. Svetovne tragedije imajo v teh časih navado izginiti z malih zaslonov še preden se dodobra poučimo o njihovih vzrokih in posledicah. Med vsem kar se vsak dan zgodi, je težko polno zaposlenemu človeku spremljati prav vsak konflikt ali naravno katastrofo. Tudi, če ima poseben interes, tudi, če ima toliko denarja, da … Nadaljuj z branjem Ne pozabite
Oklepnica Potemkin je nemi film Sergeja Eisensteina iz leta 1925. Navezuje se na upor mornarjev oklepnice Potemkin v Odesi leta 1905. Prizor na stopnišču: Prizor je res izreden in igra na čustva. Po takšnem filmu res ni težko sovražit kozake in carja. Ampak, kljub vsemu, prikazuje neko resničnost revolucije in represije in uporabe vojske proti lastnemu prebivalstvu, ko to postane preveč nemirno. Nadaljuj z branjem Sergej Eisenstein – Potemkin
Jinov svet 