Berem v Puškinovi biografiji izpod peresa Henrija Troyata: Leta 1825 je prebivalstvo Rusije štelo devetištirideset milijonov duš, od katerih je bil šestintrideset milijonov podložnih kmetov. Ko je bil govor o tem, da bi te podložne kmete oskrbeli s posebno obleko, ki bi naznačevala njihov družbeni položaj, je senat nameravani ukrep zavrnil ‘iz bojazni, da bi se ne prepoznavali med seboj in se ne zavedeli, kako … Nadaljuj z branjem Ko so bili čistokrvni psi vredni več od ljudi

Avstralski predsednik vlade Kevin Rudd se je tisočim britanskim sirotam opravičil, da so jih skozi desetletja prejšnjega stoletja na silo vlačili v kolonije, med njimi Avstralijo, kjer bi naj  okrepili belo raso in odvrnili rumeno nevarnost. Pri tem mnogo od teh otrok sploh ni bilo sirot, ampak jih je država odvzela materam samohranilkam in jim rekla, da so starši umrli, nakar so jih z ladjami … Nadaljuj z branjem Avstralija se opraviči

Leta 1876 se je blizu vasi Marpingen v zahodni Nemčiji blizu francoske meje nekaj zgodilo. Na vrhuncu kulturnega boja proti katolikom, naj bi se petim majhnim deklicam prikazala Marija. Kmalu zatem je hudo bolan možakar ozdravel in novica se je razširila. V tednu dni se je v vasico in njeno okolico zgrnilo na tisoče romarjev, vlada v Berlinu pa se je odločila vse skupaj zatreti … Nadaljuj z branjem Kulturkampf po slovensko

Zanimiva anekdota iz sovjetskih časov ( doba Brežnjeva).  Pred Leninovim mavzolejem so  vojaki zaradi razdeljevanja propagandnih pamfletov prijeli mlado žensko.  Ko so podrobneje pogledali kaj nosi s seboj, so opazili, da gre samo za prazen papir. Na vprašanje, kaj počne, je ženska razložila: ‘Zakaj bi se trudila pisati? Vsi vedo.’ In na nek način so pod vsem propagandnim strojem ljudje večinoma vedeli, da gre za … Nadaljuj z branjem Vsi vedo

Ob omembi Diego Garcie večina pomisli na ameriško vojaško oporišče sredi Indijskega oceana. Če že. Ob vseh ameriških vojaških oporiščih po svetu, ki jih štejejo že v stotine, si je težko zapomniti imena vseh. No, Diego Garcia je pomemben otok, saj so prav od tam nad Irak in Afganistan poletela in bržkone včasih še letijo, ameriška vojaška letala. Otok je razen vojaškega osebja povsem neposeljen. … Nadaljuj z branjem Kako so Chagosi izgubili domovino

Zanimivo, kako so pravi vzroki dogodkov v sedanjosti pogosto zakopani daleč v zgodovini in se niti ne zavedamo, zakaj so stvari tukaj in zdaj takšne kot so. Papež Kalist III. (1455-1458) je ukazal opoldansko zvonjenje, da bi se z molitvijo izprosila zmaga krščanskega orožja nad Turki. Papež je v pismu opozoril na turško nevarnost. Naročil je, da se vsak dan zvoni med 9.uro (nono) in … Nadaljuj z branjem Zakaj opoldne zvonijo

Zadnje dni zahodno kitajsko provinco Xinjiang pretresajo hudi nemiri. Zgodba je zelo podobna tibetanski,s tem da Ujguri, muslimansko prebivalstvo te pokrajine, nimajo Dalaj Lame, da bi po svetu širil njihovo zgodbo. V obeh primerih se maloštevilni skupnosti borita za obstanek v razvijajoči se Kitajski, ki na ozemlje, ki jim zgodovinsko ne pripada, gleda kot na še neosvojeno ozemlje. Tega kaže razviti, hkrati pa v poplavi … Nadaljuj z branjem Propad ali preživetje majhnih

The lights are going out all over Europe and I doubt we will see them go on again in our lifetimeLuči se ugašajo po vsej Evropi, dvomim, da se bodo še prižgale za časa naših življenj. Sir Edward Grey Vojna, ki bi naj končala vse vojne je trajala od leta 1914 do 1918. Ni končala vseh vojn. Bila je največja katastrofa iz katere so izšle … Nadaljuj z branjem Ko so luči ugasnile

Ko se poraženci v državljanski vojni, ki je pozneje sledila, z nerazumevanjem sprašujejo, kako je mogoče, da je peščica komunistov, ki številčno niso predstavljali nič v primerjavi s celoto naroda, zmogla v svoj program vključiti celoten narod, še zlasti ker je bil ta narod večinsko katoliško usmerjen, Katoliška cerkev pa ga je stalno svarila pred komunistično nevarnostjo, je odgovor sorazmerno enostaven. Nobene posebne modrosti ni … Nadaljuj z branjem Bučar o razlogu za uspeh komunistov