Kulturkampf po slovensko

Leta 1876 se je blizu vasi Marpingen v zahodni Nemčiji blizu francoske meje nekaj zgodilo. Na vrhuncu kulturnega boja proti katolikom, naj bi se petim majhnim deklicam prikazala Marija. Kmalu zatem je hudo bolan možakar ozdravel in novica se je razširila. V tednu dni se je v vasico in njeno okolico zgrnilo na tisoče romarjev, vlada v Berlinu pa se je odločila vse skupaj zatreti s silo. Prišla je pruska vojska, z bajoneti razgnala vernike, tri deklice pa so na silo odvzeli staršem in odpeljali v protestantsko sirotišnico, kjer so jih prisilili, da so se odrekle svoji trditvi, da so videle Marijo.

Na dogodek lahko gledamo na več načinov. Gotovo nas lahko zanima sam pojav pojavljanja Marije. Poročila so pogosta v stoletju od 1830 do 1930, pa tudi kasneje. Mnogokje so v spomin postavili kapelice, cerkvice, križe, ali pa so se razvila ogromna romarska središča. Vem, ker živim nekaj metrov od kraja, kjer bi se naj zgodilo nekaj podobnega in zdaj tam stoji kapelica. Če smem biti hudomušen, bi vse skupaj primerjal številnim srečanjem in videnjem neznanih letečih predmetov, kar je moda druge polovice dvajsetega stoletja. Tudi v tem primeru imamo ogromno ljudi, ki trdijo, da se je nekaj zgodilo, da so nekaj videli, pa nobenih pravih dokazov.

Ampak tukaj me v zvezi z navedenim dogodkom bolj zanima sam kulturni boj. V nemških razmerah namreč vidim neko podobnost z gorečim zasmehovanjem katoliške skupnosti v Sloveniji. Bog ve, da sem tudi sam dokaj kritičen do RKC. Kakorkoli, nikakor ne trdim, da je katoliška skupnost v Sloveniji kakorkoli podvržena podobnemu šikaniranju, kot katoliška skupnost v združeni Nemčiji v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja, niti da je izvor sovraštva in nasprotovanja enak. So pa tukaj nekatere zabavne podobnosti, ki se jim ne gre izogniti.

V času kulturnega boja proti katoličanom v združeni Nemčiji, je bila v zaporu ali v izgnanstvu polovica škofov, četrtina župnij ni imela duhovnika, izgnani so bili številni menihi in zaprti samostani, na tisoče ljudi pa je bilo po zaporih, ker so pomagali duhovnikom. Pogosto so denarno kaznovali duhovnike in škofe in jim odvzemali lastnino, ki so jo kasneje prodajali na dražbi. Katoliki so potem vse skupaj odkupovali nazaj, kar je samo kazalo na njihovo vedno večjo povezanost. Najhujša gonja je bila usmerjena proti jezuitom. Pomislite na Opus Dei, če ne veste, kam jih uvrstiti. Nikakor ne enaka stvar, ampak jezuitom so v tistih časih pripisovali enako moč in nevarnost kot Opusu Dei mnogi zdaj. Pač, katoliški volkovi, ki ogrožajo državo, pa čeprav jih je bilo v Nemčiji le nekaj sto. Prištejte k temu še zakon iz leta 1870, ki je duhovnikom grozil z do dvema letoma zapora, če bi si drznili pridigati o politiki. Nedvomno bi se tudi pri nas našel kdo, ki bi mu takšen zakon povsem ustrezal.

Photobucket

Spodaj piše: ‘Romarske množice v Trierju so tako velike, da prireditelji ljudskega slavja komaj opravljajo svoje posle. Zaradi tega jim mnogi prostovoljci rade volje pomagajo.’ Leti na to, da romarji svoj denar dajejo duhovnikom, po drugi strani pa jim kradejo tatiči, oboji pa se okoriščajo na neumnosti množic.

Kar se je zgodilo v drugem rajhu, bi lahko bilo poučno tudi za nas. Katoličani, odrinjeni na periferijo in diskriminirani, a vseeno izredno številni (okoli tretjina prebivalstva) so na političnem področju podpirali svojo stranko Centra, ki je postala ena najmočnejših strank, ki pa ni mogla sestaviti koalicije. Postali so predani svojim političnim voditeljem, tako celo, da so še celo na volitvah v tridesetih letih dvajsetega stoletja volili drugače kot ostali Nemci, beri, svojih glasov niso dajali Hitlerju, ker so bili tradicionalno privrženi svoji stranki. Katoličani so tudi veljali za slabše izobražene, celo zaostale, duhovnike pa so nasprotniki obtoževali namernega poneumljanja in na dan veselo vlekli Galilea. Kar počnejo vsi, kadar se hočejo spravit nad RKC. Še posebej je nemške liberalce razjezila dogma o papeški nezmotljivosti, s katero si je ta hotel okrepiti avtoriteto med verniki, na drugi strani pa je s tem dejanjem še podkrepil obtožbe o cerkvi poneumljenih vernikov, ki slepo sledijo svojemu voditelju.

Ne morem drugače, kot da se mi v osnovi to ne bi zdelo zelo podobno odnosu gorečih ateistov (pogosto gre samo za samozvane levičarje, ki v osnovi ne marajo RKC zavoljo dogodkov med drugo svetovno vojno in klasičnih delitev v slovenski družbi, ki segajo že v devetnajsto stoletje) do katoličanov pri nas. Tudi tukaj, si upam trditi, bo zavzetemu katoličanu marsikje zaprta pot do napredovanja in bo že vnaprej označen za primitivca, nazadnjaka ali kaj podobnega. Posledično bo takšen človek skorajda prisiljen iskati uteho pri podobno mislečih, kar nam že podaja dober razlog za ustvarjanje posebne katoliške skupnosti v državi in večanja podpore političnim strankam, ki imajo vsaj na jeziku katoliško pravovernost. Na kratko, posledica gonje čez RKC in katoličane bo prej kot slej formacija močne katoliške politične stranke. Da se to ni že zgodilo, je posledica delovanja Janeza Janše in šibkosti katoliškega tabora pod njegovo vlado, saj se je SDS orientirala bolj proti sredini, s propadom NSi pa je pošlo veliko moči RKC na političnem področju, čeprav seveda ostajajo nekateri močni gospodarski vzvodi. Hkrati se je debata odmaknila proč od tipično katoliških tem in ostali so nam samo anemični ostanki debate o pedofiliji in celibatu, znotraj same skupnosti pa je opazen hud upad. Cerkev na Slovenskem je dejansko na kolenih.

Za nekaj časa bodo razmere ostale takšne kot so, če pa se bo nadaljevalo razločevanje duhov kakor v preteklosti in bo enkrat politična desnica znova zaplavala nazaj proti svojim tradicionalnim pogledom na svet, se bo kulturni boj po slovensko nadaljeval z nezmanjšano močjo. Me zanima, če se bo pod kakšno ultraliberalno vlado tudi v Sloveniji zgodilo, da bodo aretirali duhovnike, če bodo ti pridigali koga je potrebno voliti? No, če bo enkrat prišlo do verskega preporoda, kar nikakor ni izključeno, se lahko seveda zgodi, da bodo kdaj aretirali preveč socialistično ali liberalno nagnjene posameznike. Naša slovenska zgodovina je na tem področju polna intenzivnega sovraštva. Podobno, kot je bila nemška pod Bismarckom.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s