Po svoje smo še vedno Grki

Evo, znova sem gledal 300, epsko klanje tristotih Špartancev proti ogromni perzijski premoči. Nekaj je na tem, da imamo zahodnjaki radi predstavo, po kateri smo v manjšini, soočeni z ogromnim sovražnikom, ki kakor neverjetna, pošastna zver sega po naši svobodi, po naših življenjih, po življenjih naših najljubših. Ta zver je seveda doma na vzhodu, ima pa vedno kar nekaj pomagačev v naši sredi, takšnih, ki jim ni mar za svobodo, pravičnost, dobroto, ki imajo raje čutnost in bogastvo Orienta in so se pripravljeni prodati za nekaj srebrnikov.

V Gospodarju prstanov naletimo na takšno situacijo: Orki so se namnožili, človeški rod in vilin(c)i so v manjšini, vedno bolj omejeni na zadnja zatočišča in dokaj nepovezani. Kralj Rohana se v nekem trenutku sprašuje, ujet v trdnjavi, ki jo oblega strašna vojska Uruk Hajev, kako je lahko prišlo do tega. Kako je možno, da je prešla slava starih dni in je zdaj sovražnik pred vrati in mu grozi s popolnim uničenjem. Podobno je v Minas Tirithu, ko se Gondorci upirajo premočni črni sili, utaborjeni pred njihovimi zidovi, sili ki je prej že kar nekaj časa oblegala bližnji Osgiliath in je metala svojo temno senco na svobodni svet. V obeh primerih so ljudje v manjšini, civilizacija je pred propadom in obramba sloni na majhnih, junaških silah.

V 300 je prizor zelo podoben. Nekaj Špartancev in njihovih zaveznikov se bori za svobodo in pravičnost, proti več stotisoč glavi perzijski vojski, ki uničuje vse pred sabo, katere sli s seboj nosijo glave umorjenih grških kraljev in njihovi ‘nesmrtni’ civiliste zverinsko pribijajo na drevesa. Le junaški kralj Leonidas s svojim žrtvovanjem lahko začasno zaustavi nadiranje sovražnika in v drugih vzbudi plemenito jezo, da se končno uprejo.

Na nek način je vsa vojna proti terorizmu, ki se je enači z bojem proti islamskemu terorizmu, zelo podobna zgodba. Tudi v tem primeru se ves muslimanski svet predstavlja kot obsežno in enotno grožnjo, ki lahko povsem uniči zahodne demokracije. Čeprav je to povsem neverjetno, pa se zdi, kakor da nekateri verjamejo, da so uporniki v Pakistanu in Afganistanu sposobni odkorakati do ZDA in zasužnjiti Američane. To se pravi, pobiti moške, posiliti ženske, zasužnjiti otroke. Nekateri se zavedajo nesmiselnosti takšnega razmišljanja in opozarjajo pred širjenjem nevarnosti od znotraj, to je na večanje muslimanskega prebivalstva v Evropi, ki bi naj sčasoma preseglo domačine. Pri tem jim pomagajo številni, ki bi jih lahko v Gospodarju prstanov primerjali z bledičnim Kačjeustom, lažnivci, ki v resnici služijo osvajalcu in zavajajo pošteno prebivalstvo, samo da bi se na koncu okoristili. Podobno se Eforji v Šparti v 300 pustijo podkupiti perzijskemu bogastvu, da bi na koncu vsak dan dobili novo mladenko, na kateri bi izživljali svojo pohoto.

Če je bilo v srednjem veku mogoče na Evropo gledati kot na oblegano trdnjavo in na viteške vojske kot na ekvivalente hrabrim jezdecem Rohana, v zgodnjem enaindvajsetem stoletju premoč zahoda nad islamskim svetom presega vse meje. Ne samo, da gre doma za očitno številčno premoč: v Evropski Uniji je ob okoli 450 milijonih prebivalcev le okoli 25 milijonov muslimanov, zahodne države imajo na razpolago vojaške sile, ki lahko v roku nekaj tednov pometejo z vsako vojsko islamskih držav. Še celo če bi se vse te združile, ne bi imele veliko možnosti. To navsezadnje lahko vidimo od Izraela do Afganistana, ko majhne, vsaj glede na zgodovinske izkušnje prve in druge svetovne vojske, sile z lahkoto premagujejo mnogo številčnejše nasprotnike. Ti seveda niti nimajo na voljo veliko dobro izurjenih in opremljenih borcev, imajo pa vsaj ogromno bazo iz katere lahko rekrutirajo vedno nove.

Ampak nekaj je na tem, da imamo radi to predstavo boja Davida proti Goliatu ali boja malih grških Polis proti perzijskem imperiju ali majhnih krščanskih kraljestev proti otomanski grožnji. Ne samo v literaturi in na filmu, tudi v realnem življenju je priročno, da ne rečem zadovoljujoče, sebe slikati kot tistega malega, pogumnega, super močnega, ki se mora spopasti z ogromnim, a neumnim in v resnici šibkim nasprotnikom, ki ne zna početi drugega, kot pobijati nedolžne in se bo zlomil ob soočenju s pravim bojevnikom. Če pa smo že poraženi, je to samo zaradi popuščanja in izdajalcev v naši sredi, ki bi se morali boriti proti zlu, ne pa mu še tlakovati pot do uspeha. Kačjeusti so po tej logiki razni borci za človekove pravice in zagovorniki multikulturalizma in mirovnih procesov, Leonidasi in Aragorni pa ljudje, kot bivši ameriški predsednik Bush, takšni torej, ki so pripravljeni voditi vojno kljub nasprotovanju večine, tiste večine, ki se ne zaveda prave nevarnosti in je zmanipulirana s strani prodanih duš.

Da, po svoje smo še vedno Grki z vero, da predstavljamo majhen otoček svobode in razuma v morju barbarstva in da moramo vedno biti pripravljeni na obrambni boj. Tako mnogi mislijo, tudi če so v resnici vojske zahoda razporejene po večini držav sveta in tam veljajo za okupatorje in prinašalce tujega vpliva. A mogoče je takšno razmišljanje nekaj povsem človeškega, zaradi česar sta pač tudi zabavna industrija in fantastična literatura takšni kot sta.

A vseeno, nekaj smešnega je na predstavi, da zahodni svet ogroža nekaj tisoč teroristov in upornikov, pa vse obubožane arabske množice, saj vsa njihova moč sloni na uvoženem orožju in na zahodni infrastrukturi, preko katere se sploh lahko gibljejo, potem pa se iranski režim ali Osamo bin Ladna slika skoraj kakor Sulejmana veličastnega na čelu njegove ogromne armade, ki nezadržno prodira proti Dunaju. Če se ne motim je pokojna Oriana Fallaci med drugimi na dan privlekla prav to predstavo, ko je opozarjala pred nevarnostjo muslimanskega sveta.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s