Julija Timošenko (Yulia Tymoshenko)

27. novembra 1960 v Dnjepropetrovskem rojena ukrajinska oligarhinja in političarka. Leta 1984 je diplomirala na ekonomski fakulteti v Dnjepropetrovskem. Leta 79 se je poročila z Oleksondrom Tymoshenkom, ki je med leti 1990 in 1998 postal eden najbogatejših oligarhov v Ukrajini. Z njim je leta 1988 odprla izposojevalnico video kaset. Z dobičkom sta kasneje odprla verigo izposojevalnic.

Leta 1995 je postala predsednica UESU, podjetja, ki je v letu 1996 postalo glavni uvoznik ruskega plina. V tem obdobju je zaradi obtožb, da je v tujino prodala ogromne količine ukradenega ruskega plina, postala znana kot ‘plinska princesa.’

V politiko je vstopila leta 1996. Z 92.3% je bila izvoljena kot predstavnica Kirovhradske oblasti, kasneje je bila ponovno izvoljena v letih 1998 in 2002. Leta 1998 je postala predsednica proračunskega odbora v ukrajinskem parlamentu. Od 1999 do 2001 je bila podpredsednica vlade v vladi Viktorja Juščenka, odgovorna za sektor goriva in energije. Leta 99 je postala predsednica stranke Batkivshina.

Image hosting by Photobucket

Januarja 2001 jo je tedanji predsednik Leonid Kučma odpustil zaradi obtožb, da je ponarejala dokumente in tihotapila ruski plin, medtem ko je bila še predsednica UESU. Februarja tistega leta je bila aretirana, a po nekaj tednih izpuščena zaradi pomanjkanja dokazov. Že avgusta 2000 so pod podobnimi obtožnicami aretirali njenega moža, leto kasneje pa so ga prav tako izpustili.
Timošenkova je trdila, da jo je Kučmin režim pod vplivom premogovnih oligarhov hotel kaznovati zaradi njenih prizadevanj, da bi izkoreninila korupcijo in uvedla tržne reforme.

Ko je prišla iz zapora je postala voditeljica opozicije proti Kučmi. Napadla je tedanjega predsednika kot zastopnica demokratične opozicije. Njeni očitki so leteli na korupcijo in na smrt opozicijskega novinarja Georgiy-a Gongadze-ja, ki so ga ugrabili in ubili leta 2000. Opozicija je trdila, da je za njegovo smrt kriva oblast, tudi sam predsednik. Med tem časom je ustanovila svoj politični blok: Blok Julije Timošenko. Del tega bloka je bila tudi njena stranka in sodelovalo je še več drugih opozicijskih strank. Na parlamentarnih volitvah leta 2002 je ta blok dobil 7.2% ali 20 sedežev v parlamentu.

Leta 2004 je Blok Yulie Tymoshenko vstopil v koalicijo z Našo Ukrajino Viktorja Juščenka, da bi s tem podpiral Juščenka med predsedniškimi volitvami oktobra istega leta. Novembra so rezultati drugega kroga volitev sprožili množične proteste, poimenovane oranžna revolucija. Opozicija je trdila, da so ponarejeni in je pozvala svoje volivce k množičnim protestom, ki so paralizirali državo. Tretjega decembra je vrhovno sodišče razveljavilo rezultate in Ukrajinci so šli na volitve še tretjič. Tokrat je zmagal kandidat opozicije.

4. februarja je postala predsednica vlade Ukrajine, saj je v Verhovni Radi (parlament) dobila večino 373 glasov (potrebno je bilo 226). 8. septembra 2005 je predsednik Ukrajine, Viktor Juščenko, razpustil njeno vlado. V času vlade oranžne oblasti je gospodarska rast nazadovala in ponovno podržavljanje že privatiziranih podjetij je sprožilo beg kapitala. Če je prej veljala za prozahodno političarko, ki se zavzema za liberalne ekonomske reforme, je s svojimi dejanji dokazala, da je v njej kar nekaj socialistke. Opazne so tudi podobnosti s Putinovo strategijo omejevanja moči oligarhom (čeprav je sama oligarhinja). Njene izjave na račun Rusije so se sčasoma omilile in njen odnos z ruskim predsednikom se je po konfliktu z Juščenkom spremenil v dober odnos. Omeniti gre dejstvo, da so ruske oblasti proti njej umaknile obtožnico, ki jo je bremenila podkupovanja.

Predsednik Ukrajine jo je tudi obtožil pomanjkanja timskega duha, ker ni hotela umakniti obtožnic za korupcijo proti nekaj njegovim najbližjim zaveznikom. Je pa jo junija 2005 ameriška revija Forbes razglasila za tretjo na lestvici najmočnejših žensk na svetu.

Image hosting by Photobucket

Razkol oranžne koalicije je sprožil razočaranje med njenimi podporniki, ki so že od začetka komaj dosegali nekaj več kot polovico volilnega telesa. Vendar je bil na marčevskih volitvah glavni poraženec Viktor Juščenko, saj je njegova Naša Ukrajina dobila le 14% glasov. Zmagala je Stranka Regij Janukoviča, Timošenkova pa je dobila dovolj podpore, da je ob obnovitvi oranžne koalicije lahko spet postala predsednica vlade. Vendar pa se je takoj začela politična kriza in vlada je s prestopom socialistov na stran Stranke regije padla, novi predsednik vlade pa je postal Viktor Janukovič. A politična kriza se je nadaljevala, dokaz o globoki razdeljenosti na dva podobno močna bloka na ukrajinski politični sceni. 30. septembra 2007 je na parlamentarnih volitvah iz parlamenta izpadla stranka socialistov in tehtnica se je nagnila na stran oranžnih sil, s tem pa se je Juliji Timošenko odprla ponovna pot na mesto predsednice vlade.

Nasprotovanje med predsednikom Ukrajine in predsednico vlade se je medtem nadaljevalo. Tudi na zunanjepolitičnem področju. Medtem ko je Juščenko ostro nasprotoval ruskemu posredovanju v Gruziji in je Sakašviliju izrekal odločno podporo, se je Timošenkova v istem času odpravila na turnejo po vzhodni Ukrajini, sicer bazi proruskih sil, in obljubljala, da se Ukrajina ne bo vmešavala v spopade drugih držav. Razkol znotraj oranžne koalicije je postal že tako globok, da je Timošenkova predsednika obtožila, da hoče uvesti izredne razmere:

Predsednikov namen ni samo pridobivati za ceno ukrajinske bede in s podporo njegovih podpornikov, ampak tudi razglasiti državo za bankrotirano, narediti gospodarstvo države popolnoma nedelujoče in to izkoristiti za nadaljevanje njegove propadle vladavine ter razglasiti izredne razmere in odpovedati volitve.

Sodišče v Kijevu jo je 11. oktobra 2011 obsodilo na sedem let zapora zaradi zlorabe oblasti b podpisu pogodbe o dobavi plina z Rusijo.

Viri, razen povezav v tekstu:
Wikipedia
Uradna stran Julie Timošenko
BBC profil
TIME Europe
A primer on Yulia Tymoshenko

One thought on “Julija Timošenko (Yulia Tymoshenko)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s