Sonja Gandi (Sonia Gandhi)

Ko je bila še mlado dekle, si Sonia Maino verjetno niti v sanjah ni predstavljala, da bo nekoč predsednica indijske kongresne stranke in najmočnejša ženska v Indiji.

Rodila se je 9.decembra 1946 v kraju Orbassanu, dvajset kilometrov od Torina. Deležna je bila tradicionalne katoliške vzgoje in je obiskovala katoliško šolo. Njen oče, Stefano Maino je bil podpornik fašistične stranke in se je boril za naciste. Umrl je leta 1983. Njena mati Paola Maino in dve sestri še vedno živita v Obassanu.

Bilo je leta 1964, ko se je njeno življenje zasukalo v nepričakovano smer. Tega leta je šla na Cambridge, da bi študirala Angleščino in je srečala svojega bodočega moža, Rajiva Gandhija, ki je bil pravtako študent. Štiri leta kasneje sta se poročila in Sonia se je preselila v Indijo, v hišo svoje tašče, tedanje premier ministrice Indire Gandhi. Poroka je bila preprost, nekonfesionalen obred. Sonia Gandhi je bila oblečena v roza sari, ki ga je Nehru naredil v zaporu in ga je Indira nosila na svoji poroki. V zakonu sta se rodila dva otroka: Rahul in Priyanka Gandhi.

V sedemdesetih se je Sonia privajala na življenje v Indiji. Njeno znanje Hindija ni nikoli postalo popolno in od začetka tudi ni marala indijske hrane in oblačil. Z Indiro je bila v zelo dobrih odnosih in jo večkrat spremljala na razne prireditve, čeprav se je ogibala politike in je celo rekla, da bi raje videla, da bi njeni otroci prosjačili na cesti, kot da bi njen mož vstopil v politiko. Celo grozila je z ločitvijo. Vendar se je slednje kljub temu zgodilo.

Photobucket - Video and Image Hosting

Za časa vlade Indire Gandhi se Sonia Gandhi ni vmešavala v politiko, prav tako ne njen mož, ki je bil pilot Indian Airlines. Indira Gandhi je svoj položaj izgubila leta 1977, leta 1980 pa je v letalski nesreči življenje izgubil Sanjay Gandhi in tako je leta 1982 njegov brat Rajiv Gandhi prevzel krono Nehru Gandhi dinastije in vstopil v politiko, dve leti kasneje pa je postal premier minister. Sonia se je še naprej posvečala družini in se ni vmešavala v politiko in je igrala vlogo dobre žene. Leta 1983 je pridobila indijsko državljanstvo.

Leta 1984 so sikhovski telesni stražarji ubili Indiro Gandhi, da bi se maščevali, ker je pred leti v sikhovsko svetišče Amritsar v operaciji ‘Bluestar’ poslala vojsko, da bi uničila voditelje sikhovskega terorizma, pri čemer je bilo veliko žrtev. Sedem let kasneje je bil v tamilskem napadu v Madrasu ubit tudi Rajiv.

Takoj po smrti njnega moža je Kongresna stranka predsedstvo ponudila njej, da bi s tem nadaljevala kontinuiteto dinastije. Ime Gandhi je pač s sabo prineslo veliko moč, tudi če je v tem primeru šlo za tujko (kar so ji nasprotniki očitali). Sicer je Nehru Gandhi dinastija preko Kongresne stranke vodila Indijo večino časa od njene neodvisnosti. Toda Sonia je to ponudbo zavrnila in se je za sedem let umaknila v osamo iz katere je prišla le redko.

Leta 1998 pa je končno vstopila v politiko. Prevzela je predsedovanje Kongresni stranki (kot peta članica Nehru dinastije), ki je v tistih časih bila močno oslabljena, in je bila na volitvah leta 1999 izvoljena v Lok Sabho (parlament). Izvoljena je bila za voditeljico opozicije. Med volilno kampanjo so njeni nasprotniki poudarjali, da ni rojena v Indiji, da je državljanstvo prevzela šele 15 let po poroki in da ni tekoče govorila Hindi. Hoteli so poudariti, da je to vprašanje izbire med indijskim in tujim voditeljem, vendar je to naletelo na gluha ušesa.

Štiri leta kasneje je Sonja Gandhi povedla Kongresno stranko v volilno kampanjo pod sloganom ‘Aam Aadmi’ (Vsakdanji ljudje), nasproti sloganu vladajoče stranke BJP ‘shining India,’ ki je bil posledica velike gospodarske rasti za vlade Atala Beharija Vajapayeeja. Kongresna stranka, zvesta svoji socialistični naravnanosti je tako tekmovala z BJP, kateri je uspelo doseči zavidljivo gospodarsko rast.

Photobucket - Video and Image Hosting

Po zmagi njene stranke (26,7%) je bila 16. maja 2004 izbrana za vodjo vlade, ki jo je podprlo 15 koalicijskih strank, ki se je poimenovala United Progressive Aliance (UDP – Združeno napredno zavezništvo). Vendar tudi to v razdrobljenem parlamentu ni bilo dovolj za večino in UDP si je morala zagotoviti podporo komunističnih strank.
18. maja je Sonja Gandhi presenetila Indijo, ko je za naslednjega premier ministra predlagala Manmohan-a Singha, človeka, ki si je kot finančni minister pod eno prejšnjih vlad Kongresne stranke prislužil naziv ‘oče indijskih reform.’ Položaju se je odrekla s temi besedami: ‘Vedno sem bil prepričana, da bom sledila svojemu notranjemu glasu, če se bom kdaj znašla v položaju kot sem zdaj. Danes mi ta notranji glas pravi, da moram ponižno odkloniti ta položaj.’ S tem se je izognila ponovičnim napadom političnih nasprotnikov zavoljo njene narodnosti.

Obdržala je položaj vodje večine v parlamentu in predsedstvo Kongresne stranke, kar ji je še naprej omogočalo nadzor nad stranko in političnimi boji v veliki koalicijski vladi.

23. marca 2006 je izstopila iz Lok Sabhe (parlament). Odstopila je tudi kot predsednica National Advisory Council (NAC), ker po indijskem zakonu nobena izvoljena oseba ne sme opravljati profitnega dela. Vendar še naprej ostaja najpomembnejša političarka v Indiji in ima Kongresno stranko trdno na vajetih in morebiti bo kdaj v prihodnosti tudi prevzela mesto premier ministrice, kakor to vsekakor pričakujejo njeni podporniki. Vendar za Indijo nikakor ne more biti dobro, da njeno politično življenje že več kot pol stoletja obvladuje ena sama družina in da že samo ime Gandhi prinaša obilo glasov.

Viri:
Uradna stran Sonie Gandhi
Wikipedia
BBC profile
Biografija Sonie Gandhi na Manas

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s