Med blogerji je veliko prahu dvignil uvodnik Sabine Obolnar v Delovi prilogi Ona, v kateri se je lotila ‘blogerske zalege’. A najprej tale zanimiva novička (Martin Senica – uvodnik v Stopu):

Na nacionalnem radiu so zavrnili oglas za Stop, v katerem med drugim opozarjamo na članek, v katerem (še vedno) z veliko simpatije pišemo o Mojčini (takrat še) nerodnosti, z besedami: ‘Preberite še o aferi Mojca Mavec – ali lahko kolumnisti prepisujejo?’ V pojasnilu, ki so ga na mojo željo posredovali z RTV Slovenija, so zapisali: ‘V tem spotu je omenjena naša sodelavka Mojca Mavec. Naša politika je, da ne objavljamo oglasnih sporočil, ki bi lahko očrnila ime naših zaposlenih.’

Da le ne bi kdo očrnil naših. Tudi če prepisujejo.

Nekako je vse skupaj povezano z Mojco Mavec in njenim prepisovanjem. Kajti, namesto da bi Sabina Obolnar počistila pred svojim pragom in malo premislila, v kakšnem žalostnem stanju so novinarji in komentatorji, ki za denar (kateri bloger pri nas pa je plačan) kradejo dela drugih ali samo povzemajo agencijske novice, ne da bi se kdaj vsaj malo poglobili v to kar pišejo (če vas zanima zunanja politika, nikar ne spremljajte slovenskih medijev, ker novice prej dobite od tujih, od koder itak vse počasi pride v Slovenijo), si išče priročnih grešnih kozlov, katere lahko obtoži vsega najslabšega.
Ne bi se ukvarjal z Mojco Mavec, ker se mi preprosto zdi pod nivojem, a tukaj je ena zelo pomembna lekcija za vse tiste, ki še vedno menijo, da je nekaj vredno njihove pozornosti, samo zato ker je v časopisu. Da so avtorji poučeni in razgledani in izobraženi ljudje, ki jim gre verjeti. Vsi niso. Nekateri so prav nesposobni, a so na svojih položajih, ker so bili na pravem mestu ob pravem času in zdaj ob tarnanju, koliko da delajo, vsake toliko producirajo kakšno zanič kolumno ali uvodnik. Za plačo seveda, ki je blogerji ne dobivajo.

Na žalost nisem prebral uvodnika Sabine Obolnar v Oni. Vidite, čeprav Delo dobim v roke vsako jutro (brezplačno), prelistam samo nekaj strani. Ker ni drugo prav nič vredno! Toliko o kvaliteti. Zdaj mi je pa žal, da nisem bolj pogledal, ker bi lahko Sabino Obolnar seciral in analiziral in jo zabijal v tla. Ampak, po drugi strani itak ne bi imel kaj, ker tam, kolikor se še spomnim iz časov, ko sem Ono kdaj pa kdaj prebral, ni ničesar vrednega seciranja in analiziranja.

Zato k bolj pomembnemu vidiku te zadeve. Prihaja čas, ko bodo plačanim novinarjem blogerji začeli počasi lesti vrh glave. Preprosto jim bodo kradli občinstvo, povrhu pa bodo to počeli še brezplačno. Našel se bo še kateri bloger, ki mu za vratom ne bo visel urednik, pa se bo odločil iskati napake in zavajanja v njihovem pisanju. No, povejte, bi bilo vam všeč, če bi se kar nekaj let šolali, potem prilezli do nekega drugorazrednega časopisa, dobili svojo malo kolumno, nakar bi se vam na spletu kar naenkrat pojavilo stotine konkurentov, ki bi delali zastonj? Saj to mora biti vozovnica do prvega psihiatra! To pomeni, da je kar naenkrat potrebno delat (in tukaj ne pravim, da so vsi lenuhi, nekateri pa vsekakor so in tisti se najbolj bojijo) in to več od vseh hobi novinarjev na spletu, ki svoje delo opravljajo po svojem pravem delu in to iz čistega veselja.

Pomislite, da bi Sabina Obolnar morala malo raziskovati, preden kaj napiše, ker komentira pa dandanes lahko že vsak na svojem blogu. Nezaslišano! Potem bi morebiti morala celo malo bolj prebirati bloge in spoznati vso raznolikost slovenske, da ne rečem celo angleško pisoče blogosfere. Dvomim, da bi se ji dalo, ker je za raziskovanje potrebno nekaj volje in pameti, kar za pisanje uvodnikov v neki prilogi ni potrebno.
Z blogerji se bo potrebno soočiti. Danes še ne, jutri tudi ne, a čez kakšno leto bo to sila, ki je ne bo več mogoče ignorirati, s takšnim vplivom, da bodo celo politiki imeli vsi svoje bloge in podpornike, ki se bodo za njih borili ne samo po blogih, pač pa celo po forumih, onem še hujšem leglu zla in pljuvanja po vseh drugače mislečih.

Rešitev problema je v povezovanju, v kupovanju najbolj nadarjenih piscev. Oh pregrešna misel, kaj če bi časopisi počasi začeli kupovati bolj spodobne blogerje? Za majhno plačo in svoj prostor v svetu že ustaljenih medijev, je marsikdo pripravljen zapustiti neodvisnost blogosfere. Rešitev, pravim, je v povezovanju, ne v konfliktu, ker bolj ko se bodo novinarji obregovali ob neljubo konkurenco, več reklame bodo delali prav tistim, ki bi se jih radi znebili. Tako kot je storila Sabina Obolnar. Mogoče pa ji je kdo plačal, da je naredila reklamo?