Napačna dilema

Če se že pogovarjamo o povojnih pobojih in o tem, ali so bili partizani, ali celo samo komunisti znotraj partizanskega gibanja, na napačni strani zgodovine in moralno zavrženi, se nam postavlja vprašanje, ali potem niso bili domobranci na pravi strani.

Kar je seveda neumno. V  konfliktu  imaš lahko dve sprevrženi stranki. Če resno vzamemo trditev, da je bil komunizem zločinski sistem, nam posledično še ni potrebno prevzeti tudi trditve, da je bil boj RKC in konservativnih sil na ozemlju Slovenije proti njim upravičen v takšni obliki, kot se je razvil. Drugače bi bilo, če bi te iste sile organizirale odpor tako proti okupaciji kot proti komunistom in njihovim zaveznikom. Torej, da bi šli v gozdove, ne glede na posledice, ki bi doletele ta narod. Da, velikokrat se sliši opravičevanje v stilu, da bi to pomenilo nezaslišano trpljenje slovenskega naroda, ampak to je hecno, glede na to, da bi ta narod itak bil uničen v primeru zmage sil osi. Čakanje, da te nekdo drugi reši, pa je po moje popolnoma nesprejemljivo.

Nikakor tukaj ne zaničujem NOB, ki je po mojem bila izraz ne samo želje komunistov po družbeni revoluciji, pač pa tudi širših plasti družbe po odporu. Tudi mi ni jasno, kaj bi naj bilo tako zelo narobe z revolucijo, glede na to, v kakšnem sistemu so ljudje živeli pred vojno. Ljudem leta 1942 verjetno ni bilo ravno težko prodati ideje o nekem boljšem, četudi rdečem svetu, v katerem bo več prostora za vse, ne samo za neko elito.Vendar pa je na mestu, da se nehamo slepiti o junaškem in čistem partizanstvu (in večini je to že tako ali tako dolgo jasno) ter se sprijaznimo z grdo naravo vojne. Bližje resnici je, če rečemo, da je večina vpletenih v drugo svetovno vojno iz te izšla s takšnim ali drugačnim zločinom na svoji vesti. In tukaj ni govora samo o politikih in generalih, pač pa tudi o posameznikih, ki so vedeli, kakšne grozote se godijo v njihovi bližini, pa so molčali, ali pa so se jih sami udeleževali.

Z drugo svetovno vojno se vsekakor preveč ukvarjamo, a dobra nam je lahko kot nauk, v kaj se ljudje spremenijo v časih hudih kriz (nekaterim niti to ni potrebno). Lahko bi seveda vzeli kakšen drug konflikt in ko bo čas mineval in bomo pozabljali, si ga bomo verjetno tudi našli. Narobe je slikati vojne kot črno bele zadeve, kot boj dobrega proti zlu (ali partizanov proti domobrancem), vse je mnogo bolj sivo in predvsem krvavo.

Mislim, da je v luči debat, ki jih imamo  zdaj in ki so posledica kulturnega boja, ki v Sloveniji traja že več kot stoletje, pametno razumeti, da tudi če partizanom odrekamo pravico imenovati se za dobro stran v vojni, tudi domobrancem te pravice ne moremo nikoli podeliti. O partizanih se lahko pogovarjamo, za prihodnost Slovenije in njene evropskosti bi bilo po drugi strani naravnost samomorilsko, če bi kot dobre sile razglasili zaveznike Hitlerjevega režima. Bilo bi dobro, če bi politična desnica in RKC to čim prej razumeli.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s