Tudi Nemčija drsi proti recesiji

Kar smo nasprotniki varčevanja, kot rešitve evropskih gospodarskih težav napovedovali, se tudi dogaja. V mnogih državah evro območja, ki so si za prvi cilj zadale znižanje proračunskega primanjkljaja, je to za posledico imelo krčenje gospodarstva, višanje brezposelnost in ohranjanje ujetosti v dolžniško krizo. Na kratko, dobrih učinkov vsega zategovanja pasov ni bilo.

Po najnovejših podatkih rasti BDP, se je euro območje v zadnjem četrtletju skrčilo za 0,6%, območje EU pa za 0,5%.  Grško gospodarstvo se na letni ravni krči z okoli 6%, kar najbolje dokazuje vso zmotnost reševanja dolžniške in gospodarske krize s spuščanjem krvi. Ampak Grki so dobili nalepko lenuhov, s katerimi se straši poredne otroke po  drugih državah Evrope in se trdi, da bodo, če ne bodo vzeli zdravila, po katerem bodo izbruhali nekaj svoje odvečne teže, končali  precej podobnih razmerah. Nihče tem otrokom ne pove, da jih ravno zdravilo zastruplja.

Italija, še ena država juga, ki se je ne jemlje preveč resno, je v zadnjem četrtletju doživela 0,9 padec BDP, Španija 0,7%. Za opazovalce razmer po drugi strani ni nič presenetljivega, da se krči tudi britansko gospodarstvo. Britanci evra nimajo, držijo se varčevalne manije in njihovo gospodarstvo se tudi krči. V zadnjem četrtletju za 0,3%, potem ko je bilo četrtletje poprej še v rasti za 0,9%. Rasti, ki je prišla po predhodnem krčenju. Na letni ravni kaže na ničlo.

A glej ga zlomka, posledice varčevanja so prizadele tudi Nemčijo, ki je v zadnjem četrtletju doživela 0,6% padec. Tudi Avstriji ne gre več najbolje. Na kratko, države, ki se jih naivno označuje za uspešne, imajo zelo podobne težave kot tiste, ki spadajo v neuspešni tabor. Prišli smo pač v obdobje, ko se za uspešne razglaša države, ki imajo komaj pozitivno rast, ali rast tam okoli enega odstotka in jim še uspeva ohranjati visoko zaposlenost. V resnici to ni nikakršen uspeh in dolgoročno za tekmovanje v svetu novih rastočih sil nikakor dovolj, da bi Evropa lahko ohranila svojo težo.

Kje je tukaj Slovenija. Podatkov za zadnje četrtletje še ni, ampak kaže na okoli 3% padev BDP, nekaj, kar sem napovedoval že ob začetku lanskega leta. V resnici takšne napovedi niso posebej težke, saj ko začneš zniževati proračunski primanjkljaj, ko začneš krčiti izdatke iz proračuna, nižaš tako domačo potrošnjo, kot tudi investicije, s tem vplivaš na gospodarstvo, ki, naivnost nad naivnostjo, zmotno verjame, da bo pridobilo z večjo konkurenčnostjo na tujih trgih. Kjer pa počnejo isto, kot doma, torej z varčevanjem nižajo potrošnjo in manjšajo trg.

Kot je na svojem blogu zapisal Matej Steinbaher:

Slovenija?! Za rast bo pomembno, v kolikšni meri bodo v podjetjih uspeli zadovoljevati potrebe tujih kupcev učinkoviteje od konkurenčnih držav. Kot majhno gospodarstvo smo odvisni od tujine, saj plitek domači trg nima zadostne absorbcijske sposobnosti, pa je potreben izvoz.

Če bi edino Slovenija bila v krizi, bi to vsekakor veljalo, v teh časih pa gre za tisto hecno razmišljanje, da je kriza lahko tudi priložnost, če smo boljši od drugih, kakor da na omejenih trgih ne bi enako  obupano tekmovali tudi drugi. In tako gremo samo navzdol.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s