Je pravi problem demografija?

Obdobja hitre rasti svetovnega prebivalstva bo kmalu konec. Če menite, da je staranje domena stare Evrope in morebiti še Japonske, se motite, kajti procesi, ki vodijo do manjše rodnosti, torej manj otrok na žensko in do upočasnjevanja rasti prebivalstva proti  trenutku, ko se bo le to začelo krčiti, so na delu skorajda povsod, od vzhodne Azije do latinske Amerike. Celo muslimanski svet, ki mu radi pripisujemo veliko število otrok, je na tej poti.

Mike Seccombe ima v The Global Mail dolg članek o tem problemu in ga predlagam v branje. V njem piše o nevarnosti tako za ekonomijo, kot tudi na političnem področju, kjer se pojavlja problem imigracije, ko bogatejše države številčnost svojega prebivalstva ohranjajo z uvozom delovne sile, kar pa spreminja etnično in versko sestavo in vodi do porasta skrajnih skupin in problemov z integracijo.

Kaj se zgodi, ko se prebivalstvo držav sveta resnično začne krčiti, ko je na voljo tako manj delovne sile, kot tudi manj potrošnikov? Kakšne so posledice za ekonomijo, ki temelji na nenehni rasti, na nenehnem širjenju polja potrošnje? Vemo, da je v kapitalističnem sistemu vedno ustvarjen sistem delitve dela in dobička, ki ustvarja razredno družbo, od tistih na dnu, ki opravljajo najnižja dela za slabo plačilo, do zmagovalcev na vrhu, ki imajo bodisi dovolj kapitala, odlično idejo, ali so pač bolj sposobni od drugih, da uspejo. Zavoljo tega ne gre pričakovati, da bo krčenje prebivalstva in celo delovne sile privedlo do radikalnega nižanja stopnje brezposelnosti. Lastniki kapitala bodo namreč vedno težili k temu, da so bolj učinkoviti in da za delovno silo namenijo manj sredstev, več pa za investicije. Prav tako bodo v imenu konkurenčnosti težili k temu, da zmanjšajo vlogo države in njen pritisk v obliki regulacij in davkov. Kaj to pomeni za množico starejših, ki se bodo upokojevali in bodo predstavljali vedno večji delež prebivalstva, ni potrebno govoriti. Pritiski, da se sredstva za pokojnine manjšajo, ljudje pa delajo vedno dlje, bodo vedno večji. Prav tako, da se razgradi socialno državo.

Globalni kapitalistični sistem lahko v prihodnjih desetletjih naleti na zid rasti, torej da bomo živeli v časih, ko se bo že zaradi krčenja prebivalstva, BDP v bogatejših državah zelo počasi večal, ali pa bo ostajal na isti ravni. Rast potrošnje v neskončnost se tudi ne zdi ravno verjetna, ker tudi na tem področju obstaja neka meja, koliko stvari lahko ljudje vendar imajo. Na področju posameznih industrij, bo ta trenutek zasičenosti nastopil prej, drugje kasneje in iskalo se bo vedno nova področja. V preteklih letih smo lahko to novo področje videli v razmahu mobilne telefonije, v prihodnje bo to kaj drugega. Rešitev morebiti leži na področju raznoraznih storitev.

V resnici ni nič nenormalnega, da se rast svetovnega prebivalstva enkrat ustavi. Nenormalno je verjeti, da je rast mogoča v neskončnost, torej do desetih, dvajsetih, petdesetih milijard prebivalcev planeta. Edina rešitev bi bila selitev v vesolje, za kar pa za zdaj še nimamo potrebnih tehnologij.  Po svetu se širijo teorije zarote, po katerih zlonamerne elite pripravljajo genocid nad človeštvom, da bi ga zmanjšale na zmerno število in te teorije gredo pogosto v smeri raznih zdravil in cepiv, ampak resnica je takšna, da niti vojne ne spremenijo slike družbe bolj, kot spremenjene vrednote. Ravno ta, recimo mu družbeni inženiring, je v preteklih  desetletjih privedel do tega, da vrednota ni več družina s čim več otroci, ampak materialno blagostanje in zasledovanje številnih individualnih ciljev, ki s vključevanjem žensk v izobraževalne procese in v delovno silo, vse do samega vrha piramide, prispeva k temu, da se starost staršev pri prvem otroku vedno bolj veča. Veča se tudi odstotek samskih in tistih, ki nočejo imeti otrok. Spreminjanje vrednot, ne ubijanje prebivalstva s cepivi, je pravi razlog za konec obdobja hitre rasti prebivalstva.

Konec rasti prebivalstva je problem, ki ga moramo razrešiti drugače, kot z nenehnim spodbujanjem rasti in s tem ohranjanjem delovanja politično gospodarskega sistema, kakršnega imamo zdaj. Soočiti se moramo s starejšo družbo in se prilagoditi, tudi če to pomeni konec ideologije večne gospodarske rasti in zasuk k bolj stabilnem stanju. Druge možnosti niti nimamo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s