Strah nevarnejši od same grožnje

Ameriški vojaško varnostni sistem je v preteklih letih dobro izkoristil strah pred terorizmom in se okrepil čez vse meje. Da Američani vohunijo seveda ni nobeno presenečenje, slabo pa je, do kakšnih razsežnosti se je sistem nadzora razvil. Ne le tuji voditelji, cilj so čisto navadni državljani. Možnosti za totalitarno državno nadzora v slogu Orwellove mojstrovine 1984 so velike.

Krize so čas, ko je mogoče uresničevati programe, ki drugače ne bi bili možni. Američani, prestrašeni zaradi napada Al Kajde 11. septembra 2001, so bili pripravljeni podpreti, ali vsaj molčati, ob rasti moči centralne države. Da, tudi republikanci, celo kakšen samozvan libertarec, ki pogosto opozarja pred nevarnostjo kopičenja moči v rokah centralne države. V imenu varnosti so prodali veliko svoje svobode, a terorizma s tem niso premagali, kar dokazujejo nedavni napadi, sploh pa morije v Iraku, Siriji, Afganistanu, Somaliji…

V The Atlantic David Rohde to žalostno stanje za ZDA dobro zajame v tekstu pod naslovom ‘Naš strah pred Al Kajdo nam škodi bolj kot Al Kajda’. Da je Al Kaida v vojni proti ZDA dosegla pomembno zmago s tem, ker je vladarjem v Washingtonu omogočila, da so s svojim ravnanjem močno oslabili tako moč svoje države na mednarodnem odru, kot tudi njen ugled, je jasno. Ko bi spopad s terorizmom Osame bin Ladna moral biti predvsem neke vrsta policijska akcija, ki naj za zločin pred roko pravice pripelje naročitelje in organizatorje napadov, se je vse skupaj sprevrglo v tako imenovano vojno proti terorizmu. To je omogočilo uresničitev drugih želja, od napada na Irak, do krepitve varnostno obveščevalnih služb, posledično pa je pomenilo zapravljanje ogromnih sredstev za vojno, ki je ni bilo mogoče dobiti in napad na svobodo Američanov. Napadi z brezpilotnimi letali, mučenje nasprotnikov v zaporih prijateljskih držav, vseobosežno vohunjenje, so logična posledica, ki gre z roko v roko s krhanjem ameriške moči in ugleda.

Osama bin Laden je kljub svoji smrti dosegel pomembno zmago, saj je Američane zvlekel na slabo pot, svoji radikalni ideologiji pa omogočil nenehno obnavljanje, ko ameriški napadi in podpora zaveznikom v  muslimanskem svetu motivirajo vedno nove ljudi, da vzamejo orožje v svoje roke in se borijo. Zapletenost konfliktov botruje nenavadnim zavezništvom, kakršno je tisto v Siriji med ZDA in radikalnimi islamisti v boju proti režimu, a to je le prehodna faza. Ljudje, ki zdaj streljajo po Asadovih vojakih, bodo čez čas, vsaj nekateri, razmišljali o napadih na interese ZDA.

Toda, je ta grožnja res opravičilo za še dodatno krepitev države nadzora v ZDA? Mnogi Američani mislijo, da je že bila presežena meja dobrega okusa in pri tem imajo prav. Terorizma kot dejavnosti ni mogoče nikoli izkoreniniti in morali se bomo, kakor v primeru kriminala, sprijazniti z življenjem z grožnjo napadov radikalnih posameznikov, bodisi da so ti islamisti, ali kakšne drugačne politične, ideološke ali verske barve. V boju z njimi morajo Američani, z njimi pa tudi vsi drugi, paziti da ne prodajo svoje svobode za varnost in si s tem nakopljejo še večjo težavo v obliki države nadzora, ki jo lahko zlonamerni voditelji hitro spremenijo v totalitarno nočno moro.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s