Ukrajina je postala bojišče interesov Rusije in zahoda

In Rusija zmaguje.

Kako smo prišlo do samega roba vojne? V resnici razvoja dogodkov niti ni bilo tako težko napovedati. Ukrajina je globoko razdeljena država, poenostavljeno na pro ruski vzhod in pro evropski zahod, čeprav najdemo tudi delitve med bogatejšimi vzhodnimi in revnejšimi zahodnimi regijami, med političnim strankami, kakršna je Stranka regij na vzhodu in bolj oranžnimi in pro evropsko usmerjenimi na zahodu in celo fašističnimi organizacijami, ki odprto kličejo po ‘čisti’ Ukrajini, med starejšimi generacijami in mlajšimi, ki ne vidijo prihodnosti. Ukrajina je tudi v gospodarski krizi. Njen model vladajoče oligarhije, ki politične elite uporablja za varovanje svojih interesov, medtem ko večina prebivalstva trpi korupcijo, revščino in nedelovanje države, je pripeljal do trenutka, ko je bankrot čisto blizu. Denarja zmanjkuje.

Predsednik Viktor Janukovič je bil izvoljen na svobodnih in demokratičnih volitvah in zadnja leta je vladal državi, ki je plula proti propadu, a ni storil dovolj, da bi katastrofo preprečil. Zagotovo, iskal je tujo pomoč, celo tako daleč, kot na Kitajskem, a na koncu je prišlo do tega, da je moral izbirati med EU in Rusijo. Zavedati se moramo, da Janukovič ni bil nikoli nekakšen ruski človek, ki bi izpolnjeval ukaze Kremlja, ampak samostojen oligarh, ki je bogatel v nedelujoči državi in skrbel za to, da bi ostal na oblasti in ščitil svoje prijatelje iz vzhodnega mesta Donecka, kjer ima svoj dom veliko oligarhov. Po drugi strani je Kremelj dobro sodeloval tudi z njegovo nasprotnico Julijo Timošenko, ko je ta imela škarje in platno v svojih rokah.

Zaradi tega je Janukovič čisto racionalno tehtal ponudbe za pomoč, ki jih je dobil s strani zahoda in Rusije in na koncu se je odločil za tisto, po kateri je pridobil največ. Rusi so mu punudili 15 milijard $ posojila in nižje cene plina, EU pa drobiž v zameno za reforme, ki bi dolgoročno škodovale predvsem industriji vzhodne Ukrajine in botrovale razmeram, kakršne smo v preteklih letih videli v Grčiji. Ta odločitev je služila kot vojna napoved njegovi vladavini in opozicija je začela delati na prevratu.

Kar smo videli v preteklih mesecih, so bili množični protesti, s katerimi se je skušalo po eni strani z oblasti odstraniti Janukoviča, po drugi pa Ukrajino prisiliti v zahodni tabor in onemogočiti ruski vpliv. Skoraj gotovo je, da je prišlo do zahodnega vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine, da so zahodni diplomati delali na tem, da bi še razpihovali nemire in na koncu dosegli zmago v državi. Seveda bi bilo naivno trditi, da je do protestov prišlo samo zaradi zunanjih vplivov. Notranje delitve in nezadovoljstvo nad stanjem v državi sta na ulice in trge pripeljala množice navadih Ukrajincev. Med njimi, so se na žalost, našli tudi številni skrajneži, ki so izkoristili ponujeno priložnost in se v razmerah razpada sistema močno okrepili.

Čeprav so zahodni mediji proteste v Kijevu predtavljali predvsem kot spopad miroljubnih množic z represivnim in nasilnim režimom, kakor da bi Ukrajina bila diktatura in primerljiva s kakšno Gadafijevo Libijo, je do nasilja prihajalo z obeh strani. Skrajneži med protestniki so na policijo metali molotovke, kamenje, jih pretepali in nanje celo streljali. Umirali so na obeh straneh. Viktor Janukovič je na to reagiral s popuščanjem opoziciji in z vztrajanjem pri obrambi svoje oblasti z množicami policistov, ki pa so bili bolj kot ne večinoma pasivni. Ko na koncu ni uspel poskus odstranitve protestnikov v Kijevu, celo z uporabo oklepnika, se je ves sistem preprosto zrušil. Predsednik je pobegnil, policija pa izginila. Oblast je prevzela opozicija, zavarovana s svojimi ljudmi, izmed katerih so mnogi bili odkriti fašisti in postavila novega predsednika.

 photo ukrprotest_zpsbf8f4dc8.jpg

Toda igra se na tem mestu ni končala. Zdaj je glavo dvignil jugovzhod Ukrajine, tisti, ki je na volitvah za predsednika izvolil Viktorja Janukoviča. Predvsem rusko prebivalstvo se je ustrašilo divjanja skrajnih nacionalistov, ki ne le, da brezobzirno napadali policijo, ampak so začeli rušiti spomenike in so kmalu zagrozili s prepovedjo uporabe ruščine v jv. Ukrajini v šolah in uradih. Še več, grozilo je, da bodo z majdana v Kijevu prevratniki kmalu prišli tudi v mesta kot Harkov, Lugansk, Doneck in na Krim. Začel se je organizirati odpor.

Medtem ko so v zahodnih prestolnicah slavili zmago nad Putinom, ki bi naj po neki nenavadni logiki bil poražen v Ukrajini in to med olimpijskimi igrami v Sočiju, se je na vzhodu začel krepiti ruski nacionalizem, ki je kmalu prerastel v težnje po separatizmu in priključitvi k Rusiji. Krim je padel najprej, ampak v tem trenutku se zdi, da je večina jv. Ukrajine že v rokah ruskih nacionalistov, ki povsod izobešajo svoje zastave in oblikujejo samoobrambne enote. Dejansko delujejo enako, kot so to počeli pro zahodni in nacionalistični protestniki v Kijevu in na zahodu Ukrajine. Zavzemajo vladna poslopja, postavljajo nove voditelje in ne priznavajo nove oblasti v Kijevu. Viktor Janukovič, ki je medtem zbežal v Rusijo, v tej igri nima več vidnejše vloge.

Ko so se olimpijske igre končale, je tudi Kremelj začel z bolj aktivno politiko. Na Krimu so se pojavili vojaki brez oznak in v soboto, 1, marca, je Vladimir Putin Svet federacije Ruske federacije zaprosil za dovoljenje za uporabo ruskih sil v Ukrajini. Že prej so se začeli veliki nenapovedani manevri s 150000 ruskimi vojaki na mejah Ukrajine. Zahod in nova oblast v Kijevu so to seveda takoj označili za agresijo in novi ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov je ukazal mobilizacijo ukrajinske vojske. Pri tem so se pojavila nepreverjena poročila, da Rusi že popolnoma nadzorujejo Krim in da so nekatere ukrajinske enote prestopile na stran nove oblasti na Krimu, ki ne priznava nove oblasti v Kijevu.

 photo rusinukr_zps0550ad4a.jpg

Ruska vojska na Krimu

Bo zdaj sledila vojna? Bo Rusija zazvela ves jugovzhod Ukrajine in ga priključila svojemu ozemlju? Bo NATO pakt posredoval na strani nove oblasti v Kijevu? Vprašanj je veliko, prihodnost napovedovati pa težko. A naj poskusim. Glede na razmere na jugu in vzhodu Ukrajine, predvsem na Krimu, lahko Rusi z lahkoto zavzamejo to celotno področje, medtem ko bo demoralizirana ukrajinska vojska stala ob strani ali bo celo stopila na rusko stran in bo le tu in tam nudila odpor. Težko verjetno je, da bi Rusi skušali pod nadzor pridobiti Kijev in zahod Ukrajine, saj bi bil tam odpor prevelik in cena previsoka, prav tako pa zahod Ukrajine ni kakšna posebno vabljiva nagrada. NATO pakt v to godljo ne bo posredoval, ker bi bil neposredni spopad z Rusijo prevelika nevarnost. Nihče noče tvegati svetovne vojne. Dolgoročno bo prišlo do delitve Ukrajine in do nove hladne vojne med Rusijo in zahodom, zavoljo česar bo Rusija mnogo bolj pripravljena podpirati nasprotnike zahoda v državah, kot so Sirija, Iran, Venezuela, prišlo pa bo do preusmeritve na vzhod, v bolj tesno sodelovanje z državami, kot sta Kitajska in Indija. Vzhodna Azija tako ali tako postaja nov center sveta.

Glede na primer Abhazije in južne Osetije, ki so jo pred gruzinskim napadom rešili Rusi, je mogoče, da bo na jugovzhodu Ukrajine nastala nova država, ki ne bo priključena Rusiji, ampak bo delovala samostojno. Pojavlja se že ime, Malorusija. Kaj bo na koncu, bomo seveda videli, kajti v zelo razgrete glave ljudi in politikov je težko videti.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s