Državljanjsko listo bo v prihodnje vodil Bojan Starman, saj je bil edini kandidat za Virantovega naslednika. Gregor Virant je z mesta predsednika DL odstopil takoj, ko so postali znani porazni rezultati volitev v Evropski parlament. Stranka je v resnici povsem na dnu in nima omembe vredne podpore in če gre sklepati na druge stranke, ki so se znašle v podobnih škripcih, kakor LDS ali Zares, prihodnosti nima. A ni daleč nazaj čas, ko se je zdelo, da bo Gregor Virant po silovitem vzponu v anketah javnega mnenja kmalu igral izredno pomembno vlogo v slovenski politiki.

Pred volitvami v Evropski parlament se je na politični sceni kot novi človek pojavil Igor Šoltes in s svojo Verjamem uspel osvojiti poslanski sedež. Na koncu mu je uspelo dobiti 10,33%. Toda slovensko volilno telo, ki se ne prišteva v pomladni blok, je zmedeno in kar podpira danes, jutri že zavrne. Tako je po zadnji anketi Dela na vrhu pristal Miro Cerar s svojo Stranko Mira Cerarja. S 16,9% podporo bi prehitel celo SDS s 13,5% podporo.

Oglasil bi se kdo in rekel, da so javnomnenjske ankete v Sloveniji vedno le v službi ustvarjanja, ne merjenja javnega mnenja. V to ne verjamem. Mogoče gre tu in tam za kakšno minimalno prirejanje, toda večinoma do napak prihaja zato, ker volilno telo zelo hitro spreminja svoje mnenje. Dejansko so razmerja dokaj jasna in zato tudi napovedi končnih rezultatov niso tako zelo težke, z ali brez javnomnenjskih anket. SDS ima trdno bazo, ki ji omogoča od 20 do 30% podpore. Skupaj s SLS in NSi tako imenovana desnica, ali pomladni blok, dosega okoli 40%. SD ima svojo trdno bazo, ki jo najedajo nove stranke, ki skušajo biti bolj radikalno socialistične, skupaj pa ta baza dosega do 20%. Potem je tu še vse levo od sredine, ki jo zgodovinsko obvladujejo stranke kot Drnovškova LDS, za kratek čas Jankovićeva PS in bolj proti sredini premaknjega Pahorjeva SD. Kdor mobilizira te ljudi, je že skoraj zmagovalec. V tem trenutku se za to volilno telo bori malo morje političnih strank, ki se imenujejo za socialno liberalne ali skušajo tako kot SD z umirjenim Židanom predstaviti svojo sredinskost. Seveda te množice ljudi ni tako enostavno priklicati na volitve.

Kaj predstavlja Miro Cerar, kakšen program nam ponuja njegova stranka, v resnici ne vemo. A včasih prazna posoda, v katero lahko vsak nalije kar mu je ljubo, ni najslabša izbira za predvolilni boj. Z nekaj lepimi besedami, s splošnim programom v stilu, želimo presekati stare delitve, ustvarjati nova delovna mesta, uničiti korupcijo, se da priti daleč.

A na mestu je tudi opozorilo. Kakor je Gregor Virant pred volitvami leta 2011 dosegal vrtoglavo podporo, potem pa nesrečno strmoglavil, ko je bil soočen z negativno kampanjo, tako se lahko zgodi tudi Miru Cerarju. Volilno telo, ki je v tem trenutku zmedeno, lahko zelo hitro preklopi na kakšnega drugega kandidata. In kakšna grda puščica bo proti Cerarju že še priletela. Resnična ali le plod umazane domišljije, le od državljanov bo odvisno, ali ji bodo verjeli in svojo podporo raje podarili komu drugemu. Isto velja tudi za druge politike in politične stranke, seveda. Na koncu se tako lahko zgodi, da bo Cerar dosegel dosti manj in bo tudi njegova nadaljnja vloga v slovenski politiki manjša, kot se je nadeja. Še več, na koncu lahko njegova zvezda ugasne, kot je tudi Virantova.