Kdor je pričakoval, da bo nova vlada delovala kaj drugače, kot prejšnje, se je motil. Cerarjeva vlada vedno bolj kaže svoje poteze in v prihodnje bi se naj glasilo kakor doslej, z varčevanjem naprej. Kam nas je to varčevanje pripeljalo, ne samo nas, pač pa večino stare celine, smo lahko videli v preteklih letih agonije.

Zdi se, da niti SD in DESuS v vladajoči koaliciji tega ne bosta bistveno spremenila. Mogoče celo za ceno padca vlade in ustvarjanja neke nove koalicije, sploh, če bo pritisk na Karla Erjavca postal prevelik. Za zdaj se sicer zdi, da je prišlo do kompromisa in je DeSUS nekoliko popustil pri regresu.

Ostajamo ujetniki lova na uravnotežen proračun, kar pomeni krčenje izdatkov, včasih celo višanje davkov, to pa negativno vpliva na gospodarsko rast in s tem posledično na prilive v proračun. Bolj se varčuje, manj je denarja. Da je temu tako, smo videli v preteklih letih, sploh na primeru Grčije, ki je kljub brutalnim rezom še vedno izredno zadolžena in le počasi leze v pozitivno gospodarsko rast. Tudi v tako imenovani gonilni sili evro območja, Nemčiji, razmere niso odlične, ampak so prej povprečne.

Edino upanje ostaja, da bodo razmere na glavnih slovenskih izvoznih trgih dobre in bo mogoče reze doma nadomestiti z večjo prodajo drugod. Toda pozor, so znaki, da se gospodarstvom evro območja bliža nova recesija. Še posebej zaskrbljujoče je stanje v Nemčiji, katera na letni ravni beleži 0,8 % rast, v zadnjem četrtletju pa padec za 0,2%. Evroobmočje sicer na letni ravni raste z manj kot 1%. Na kratko, mogoče se bomo še rešili nove recesije, mogoče bomo celo imeli zmerno rast, nič pa ne kaže na velik skok naprej. Kar se je v preteklih dveh desetletjih dogajalo Japonski, se je očitno preselilo na staro celino.

Mimogrede, Slovenci bomo dobili trošarino na dodatni sladkor in škodljive substance. Davek, ki ga sicer podpiram zaradi negativnih posledic prevelike porabe sladkorja, čeprav se zavedam, da bo imel svoje posledice za gospodarstvo.