Besede. Če se imenuje zakonska zveza moža in žene, ali če se imenuje zakonska zveza dveh oseb, v čem je potem ogrožena zakonska zveza med moškim in žensko? Jo kdo prepoveduje? Onemogoča? Zmanjšuje njeno vrednost? Ali ni prej vztrajanje pri prvem poimenovanju le krinka za kratenje pravic dela prebivalcev?
Irena Vadnjal na spletni strani NSi po moje večinoma neusmiljeno pretepa slamnatega moža. Razumem, da volivce stranke nagovarja s krščanskega vidika, kamor spadajo tudi citati iz Svetega Pisma. Razumljivo. Tudi v sekularni družbi imajo politiki pravico, dokler ne presežejo meje sovražnega govora ali pozivanja k nasilju, da promovirajo vrednote, ki izhajajo iz njihove religije. Bodisi da je to krščanstvo, budizem ali hinduizem.
Zakonska zveza je najstarejša Božja ustanova. Bog je ustvaril enega moža in eno ženo. »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita;…« (1 Mz 1, 27 – 28). In še: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.« (1Mz 2, 24)
Toda mi smo sekularna družba. Obstajajo razlogi, zakaj smo in te moramo iskati v zgodovini, v krvavih verskih bojih, ki so divjali po Evropi in so modre glave tistega časa pripeljali do spoznanja, da se o marsičem na verskem področju ne strinjamo in je torej modro narediti nek prelom, ki bo onemogočil, da bo ena verska skupnost tlačila drugo. Hitro naprej skozi čas in seme liberalizma, ki je bilo tako posejano, je zraslo v mogočno drevo svobode za vse. Tudi za istospolno usmerjene, ki si želijo urejati svoja življenja čim bolj enakopravno kot drugi državljani.
Irena Vadnjal bi nas želela prepričati, da je ta želja napad na pravice neke druge skupnosti. V to ne verjamem. Besede so besede, zakonske definicije tudi, v resnici pa se za skupnost ljudi, ki verjamejo, da je zakonska zveza pred Bogom samo med moškim in žensko, nič ne spremeni. Živijo lahko naprej, kakor doslej in pri tem jih nihče ne sme preganjati. Dvomim, da bo več pravic za istospolno usmerjene prineslo večji pritisk na prebivalstvo, da se ne poroča več. Manjša pripravljenost ljudi za sklepanje dolgotrajnejših zvez je prej kot z zakonodajo, povezana s spreminjanjem vrednot.
Zakonsko zvezo so poskušali uničiti že z uzakonitvijo ločitve brez krivdnega razloga. Se pravi, ko človek izjavi, da v zakonu ni več srečen, ko v zakonu naleti na oviro, ga namesto poskusa reševanje problema, preprosto zapusti, se loči. A študije o zakonski zvezi in ločitvah so pokazale, da je le 22 odstotkov ljudi, ki so se ločili zato, da bi bili srečni, pet let po ločitvi srečnih. Med tistimi, ki so kljub težavam v zakonu vztrajali, je kar 86 odstotkov ljudi izjavilo, da so srečni. Torej?! Ne človeška, Božja pot je prava in prinaša blagoslov.
Ni na mestu države, da svojim državljanom predpisuje poti do sreče. Posameznik se mora odločati sam, tudi če se pri tem kdaj pa kdaj zmoti. Je res, da se mnogi ločujejo čisto po nepotrebnem, zaradi malenkosti in bi bilo bolje, če bi vztrajali, saj vir svoje nesreče v resnici nosijo v sebi? Gotovo. Toda kdo smo mi, kot družba, da bi jim to zapovedali? Vsak ima pravico izražati svoje mnenje, zakonodaja pa že mora biti nastavljena tako, da ima čim več ljudi čim več svoboščin in lahko živi tako, kakor si sami želijo.
Menim, da več pravic istospolno usmerjenih ne bo z ničemer škodovalo skupnosti, ki jo Irena Vadnjal nagovarja. Navsezadnje gre za zelo majhen odstotek ljudi, ki so bili ustvarjeni drugače, kot večina. Bog bo že vedel zakaj.
Jinov svet 
Jin.
Vsak človek ima ustavno zagotovljene pravice. Pri tem spolna usmeritev ni pomembna. Si gay ali lezbača je popolnoma nevažno. Lahko se šolaš, ali aktivno stopaš v poslovna, osebna razmerja z drugimi ljudmi. Lahko delaš kariero. Ali nastopaš na estradi.
Karkoli hočeš.
Istospolnost ni handicap. Ni bolezensko stanje. Je naravno stanje stvari. In prav zaradi tega istospolni ne botrebujejo “bergl” v obliki posebnih zakonov. V mislih imam nameravano zakonsko spremembo.
Poroka.
Poroka je institut, ki je namenjen posebnim potrebam moškoženskih parov, kajti le tak par zagotavlja biološko reprodukcijo človeka, človeštva, tudi naroda. In si prav zaradi tega zasluži posebno pozornost družbe.
Istospolni si te posebne pozornosti družbe ne zaslužijo, ker niso hendikipirana manjšina. So pač ljudje, ki so se biološki reprodukciji, ali odrekli, ali za kaj takšnega nimajo primernega nagona.
Govorjenje o tem, da poroke istospolnih v ničemer ne “motijo” običajne pare ne drži.
Družba izkaže posebno pozornost recimo invalidom, tem zgradi dvigala, ustrezne privoze na pločnikih, rezervira jim posebna parkirna mesta. Istospolni niso hendikepirani in posebne pozornosti ne potrebujejo.
Zahteva za poroko je izumetničena zahteva. Je zahteva za posebno pozornostjo, ki jim pač ne pripada. Saj smo ugotovili za, da gre za povsem zdrave ljudi.
Zame predstavlja sprejeta sprememba družinskega zakona, ki je simbolno razvrednotil družino moškega in ženske, grobo žalitev in nedopusten poseg v moja materinska čustva. Sprememba zakonika brez razprave, po skrajšanem postopku, kaže na aroganco in ošabno obnašanje vladajoče politike in brezkompromisno vsiljevanje političnih odločitev, ki nimajo podlage v večinski volji naroda. S kakšnim namenom? Da razdvajate narod, povzročate delitve, da lažje vladate in praznite banke na naš račun. Politiki, vi ste izrabili istospolno usmerjene osebe in manipulirate z njimi, da bi odvrnili pozornost od drugih perečih problemov v naši družbi. Oni zaradi tega ne bodo imeli boljšega položaja, kvečjemu še bolj oteženega, saj vašega političnega koncepta vsiljevanja teorije spola celo v šolah, starši ne sprejemamo.