Kdo pridobi s smrtjo Borisa Nemcova?

Komu koristi smrt politika, ki niha pri okoli 1 odstotku podpore in nima nobene možnosti, da bi kdaj, na demokratičnih volitvah ali z nasilnim prevratom, prišel na oblast? Teorij je veliko, presojati pa jih moramo v okvirjih spopada med Rusijo in zahodom in majhnim deležem ruskih, velikokrat prozahodnih liberalcev in večino bolj konservativnega ruskega prebivalstva skupaj z njihovo trenutno oblastjo.

Boris Nemcov ni bil vodja ruske opozicije. Če hočeta koga razglasiti za vodjo ruske opozicije, si raje izberite vodjo komunistov Genadija Zjuganova, ki sicer vse od devetdesetih let naprej ni sposoben pridobiti dovolj podpore za bolj odmeven rezultat, a se še vseeno na volitvah umešča na drugo mesto, takoj za glavno prokremeljsko politično stranko. Liberalna opozicija je tako majhna in razbita, da jo lahko upravičeno označimo na nepomembno. V veliki državi kot je Rusija, je število njihovih simpatizerjev, kljub majhnemu odstotku, seveda še vedno veliko in v svetu, kjer ZDA in zavezniki iščejo vzvode za destabilizacijo konkurentov, dobijo tudi dovolj pozornosti.

Liberalna opozicija je umor Borisa Nemcova hitro izkoristila za nabiranje političnih točk. Za umor je neposredno ali posredno kriv kdo drug kot Vladimir Putin. Ker za neposredno krivdo ni dokazov, sploh pa način usmrtitve kaže, da ni šlo za delo profesionalca, v ospredje stopa propaganda sovraštva, za katero bi naj bili krivi ruski mediji. Ti bi naj prali možgane ruskemu prebivalstvu in ga tako napolnili z besom do domačih izdajalcev, kakor mnogo Rusov vidi liberalno opozicijo, da je nekdo zaradi tega v roke vzel orožje in izvedel atentat na opozicijskega voditelja.

Da je Nemcov padel kot žrtev jeznega patriota, ki mu ni bilo všeč njegovo udejstvovanje v politiki, njegovo mnenje, sploh do Ukrajine, je zelo mogoče. Lahko bi rekli, da so ruski mediji krivi za jezo med številnimi Rusi, toda potem bi se morali vprašati tudi, koliko sovraštva ne le do Rusije, ampak tudi do muslimanov in raznih manjšin dnevno v svet zbruhajo zahodni mediji. Če ena stran počne nekaj slabega, to seveda ni nobeno opravičilo, da to počne tudi druga stran, ampak na to je vseeno dobro opozoriti, preden začnemo nekritično prenašati moraliziranje zahodnih medijev in politikov. Po drugi strani ne moremo ruskih medijev kriviti za zločinsko ravnanje ukrajinskih oblasti do ruskojezičnega prebivalstva, vključno s požigom v Odesi, za sankcije, ki so jih zahodne države sprejele proti Rusiji. Ruski mediji o tem le poročajo in tako je tudi prav. Če so potem ljudje jezni, ni njihova krivda.

Na drugi, patriotski strani, se sprašujejo, ali umor Nemcova morebiti ni le provokacija kakšne tuje obveščevalne službe s ciljem, da v rusko družbo vnese čim več razdora. Nemcov ni predstavljal nobene nevarnosti Putinovi oblasti, za tiste, ki bi ruskega predsednika želeli strmoglaviti pa je bil vreden več mrtev, kot živ. Živ je imel svoj odstotek podpore in je bil obsojen na margino, mrtev je lahko simbol.

V resnici po smrti Borisa Nemcova v Rusiji ne bi smelo priti do radikalnih sprememb. Liberalna opozicija bo še naprej skušala izvesti svojo barvno revolucijo in pri tem jih bodo podpirali zahodni mediji, politiki, obveščevalne službe in razne nevladne organizacije. Informacijska vojna med zahodom in Rusijo je huda, cilj zahodnih sil je strmoglavljenje Putina in čim večji kaos v Rusiji, ki bi dolgoročno omogočil ponovitev devetdestih let prejšnjega stoletja in razprodajo večine naravnih virov in infrastrukture zahodnim podjetjem. Toda za razliko od devetdesetih let, je Rusija tokrat bolje pripravljena in se dostojno upira. Vzpostavljeni so bili temelji konservativne ideologije, ki se vidi v nasprotju z liberalnim zahodom, močan je tudi nacionalizem, sploh zaradi dogodkov v Ukrajini. Prav zato niti gospodarske težave niso usodne za podporo predsedniku Putinu. Rusija tudi ni birokratski sovjetski imperij in lahko od znotraj generira gospodarsko rast, zaradi česar jo je mnogo težje uničiti s sankcijami. Povrhu ima zelo močnega vzhodnega soseda, Kitajsko, ki mu njen propad ni v interesu.

Na kratko, umor Borisa Nemcova bo ostal le še ena epizoda v propagandni vojni, pri čemer resnica ne bo pomembna. Dodajte ga na seznam k Politkovski in Litvinenku.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s