So pač huligani. Ampak ne, za nasilje niso nikoli krivi sami, vedno iščejo izgovore, vedno iščejo druge krivce, bodisi da so to policisti, francoski navijači ali horde Rusov. Ko jih potem dobijo, na ves glas vpijejo neumnosti, le svoje krivde nikoli ne priznajo.

Na nek način so včerajšnji dogodki v Marseillu pred in po tekmi podobni ukrajinskemu konfliktu. Angleški huligani so že tri dni terorizirali mesto in se spopadali z lokalnim prebivalstvom, policijo in ruskimi navijači. Policija je morala uporabiti solzivec. A kot šok za Angleže je gotovo prišla brutalnost ruskih navijačev, ki so se znesli nad Angleži. Tako zelo, da se eden zdaj bori za življenje, mnogi so ranjeni. Angleški mediji so to predstavili kot napad ruskih barab na mirne angleške navijače in so spletli celo zgodbo, ki gre nekako takole: Angleki navijači so mirno pili čaj in uživali v francoskem vremenu, mahali z zastavami in peli navijaške pesmi, ko se je nad njih spavila množica podivjanih in oboroženih Rusov. Potem so ženske kričale in otroci jokali. In tako naprej. Iz tega so celo nekateri komentatorji potem  zaključili, da je treba zaostriti sankcije proti Rusiji, drugi pa, da Velika Britanija res nujno mora zapustiti EU.

Rusi so vsekakor brutalno obračunali z Angleži, toda vprašati se moramo, kdo je začel. Kdo je provociral. Če Angležem ni všeč, da kdo udari nazaj, potem naj ne norijo in pustijo ljudi okoli sebe pri miru. Naj omogočijo normalnim ljudem, da uživajo v nogometu. Če želijo popivati in se pretepati, naj to počnejo v kakšnem gozdu v Angliji, kjer se lahko, če si tako želijo, tudi pobijejo med sabo.

Britanski mediji so po večini  pravo leglo porumenele propagande. Takšnega poneumljanja se niti slovenski mediji ne poslužujejo, zato ni čudno, da je veliko Britancev, sploh pa Angležev, prepričanih, da so nekaj posebnega.  Zelo radi širijo protirusko propagando, kar ne izvira od včeraj, niti iz časa hladne vojne, ampak že iz devetnajstega stoletja, če ne že od prej. Občasno seveda tudi razpihujejo sovraštvo do Francozov in Nemcev, da le nihče ne bi pozabil starih zamer.

Miroljubni angleški navijači, preden so jih napadli ruski barbari

V Ukrajini so zahodne države pripomogle k državnemu udaru, ki je državo potem pahnil v državljanjsko vojno. Sprovocirale so nasilje, ki je privedlo do ruskega posredovanja na Krimu in upora v Donbasu. A da bi za dogodke prevzeli krivdo? Nikoli. Vsega so okrivili Rusijo, ki da je napadla miroljubne Ukrajince, ki so samo želeli živeti v miru in svobodi. Propaganda je, vidite, zelo podobna. Ogorčenje, ko začneš doživljati poraze, ker se nasprotnik brani, tudi. Tako ukrajinske oborožene sile in huligani v prostovoljnih bataljonih vsak dan bombardirajo uporniška mesta in vasi v Donbasu, a tega noben noče videti, ko pa granate priletijo nazaj in pobijejo ukrajinske vojake, je to predstavljeno  kot primer ruske brutalnosti.

Naivno je v športu videti le zabavo. Gre za imitacijo vojne, le da s strogimi pravili, da ne bi bilo poškodovanih. Sploh pri  ekipnih športih. Da potem prihaja do nasilja, ni presenetljivo. Jasno pa je, da so nekateri bolj nasilni kot drugi. Angleži spadajo med bolj nasilne.